Pred dnevi se je poslovil etnolog in zaslužni profesor Zmago Šmitek, avtor številnih del o slovenskem ljudskem izročilu in gotovo naš najboljši raziskovalec mitologije. Šmitek je v svoji karieri med drugim sodeloval pri izdajanju zbirke Zakladnica slovenske pripovedi (Rasla je jelka do neba, Odkod je ta naš svet?: Slovenske pripovedi o poreklu stvarstva, idr.), domači javnosti pa se je najbolj približal s svojimi unikatnimi raziskavami o slovenskem mitološkem izročilu. Kristalna gora: mitološko izročilo Slovencev (1998), Sledovi potujočih duš: kresniki, vedomci in sorodna bitja (2003), še posebej pa Mitološko izročilo Slovencev: svetinje preteklosti (2004), so postale za mnoge prve knjige s katerimi so se spoznali s svetom mitologije. Nekaj let kasneje je izdal še nadaljevanje, prav tako poglobljeno študijo, Poetika in logika slovenskih mitov: ključi kraljestva (2012). Mitologijo je Šmitek opisal kot kraljestvo, s parafraziranjem nemškega religiologa Rudolfa Otta, ki pravi, da je mitologija kraljevski prostor vsake kulture. Svoje dolgoletno plodno raziskovanje je opisal tudi z besedami, da je mitologija jama, iz katere zlepa ne splezaš. Vedno znova se začenjajo pojavljati nove teme, vprašanja in poglavja.

Šmitkove mitološke knjige so široko brane med ljudmi in niso omejene na ozek krog strokovnjakov. Tako njegove knjige kot predavanja so bila vedno dobro sprejeta med občinstvom, ki jih je zanimivo in predvsem razumljivo predstavil. Brez dvoma so že pred leti prav njegove knjige spopularizirale zanimanje za našo duhovno preteklost, ki je širša od nacionalnih meja. Če se mnogi ozirajo za vzporednicami s folkloro v slovanskem in evropskem delu sveta, je Šmitek razširil območje v katerem mislimo našo duhovno dediščino vse do Indije. Indija Koromandija je tista obljubljena dežela, ki mu je bila blizu kot domača Gorenjska in kjer je vsega skupaj preživel kar nekaj let. O povezavah med obema svojima domovinama je izdal knjigo Southern Slavs and India: Relations in Oral Tradition (2011) v kateri prikazuje vzporednice med slovensko in indijsko mitologijo, ki izvirajo še iz predslovanske, tj. indoevropske dobe. Indijo je slovenskim bralcem predstavil tudi preko njegove zadnje knjige Mandale (2016), za katero je zbiral gradivo desetletja dolgo. Poleg oddaljene Indije so bile teme njegovega raziskovanja tudi ostale tuje kulture in slovenska srečavanja z njimi.

V zadnjih letih se je Šmitek začel zanimati tudi za staroverstvo v zahodni Sloveniji. Čeprav je napisal pozitivno oceno Čokove knjige V siju mesečine (Glasnik SED 2013), je ostal zadržan do Medveščkovega gradiva, kar je izrazil letos na okrogli mizi v Etnografskem muzeju o staroverstvu. Od tako širokega raziskovalca, kot je bil Šmitek, smo vedno še posebej pozorno poslušali kritične misli. Strokovna skeptičnost ni odvrnila njegovega zanimanja za fenomen staroverstva in je že napovedal jesensko predavanje v Goriškem muzeju z naslovom Staroverska sfinga, ki pa ga žal več ni dočakal…

Šmitek je zapustil bogat opus, ki je postal kanon naših mitoloških raziskav. Njegova prerana izguba ne bo očitna samo pri nas, temveč tudi v tujini, kjer je bil ravno tako prepoznan etnolog. Za svoje znanstvene dosežke je leta 2005 prejel Murkovo priznanje (za knjigo Mitološko izročilo Slovencev), leta 2013 pa še Murkovo nagrado za življenjsko delo, ki je tudi najvišja etnološka nagrada pri nas.

Vsaka smrt je prerana, še posebej od ljudi Šmitkovega kova, od katerih bi vedno znova želeli slišati misli in komentarje. Tudi za to opravljeno delo smo mu iskreno hvaležni.

Dva intervjuja z Zmagom Šmitkom v Delu:

Indija nam je bližje kot si mislimo:  https://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/etnolog-zmago-smitek-indija-nam-je-blize-kot-si-mislimo.html

Starodavno znanje v pomoč nevrologiji:  https://www.delo.si/nedelo/starodavno-znanje-v-pomoc-nevrologiji.html