Slovenska mitološka tradicija je zelo arhaična: Pogovor z Nikolajem Mihajlovom

Objavljamo drugi del prispevka v spomin na zaslužnega raziskovalca slovenske mitološke tradicije Nikolaja Mihajlova (1967-2010). Prispevek je skrajšana oblika intervjuja z Mihajlovom, ki je bil objavljen v reviji Mladika leta 2001. Med intervju smo dodali še par dodatkov iz sicer zelo podobnega intervjuja za časnik Delo, ki je bil objavljen istega meseca pod naslovom Slovenska mitološka tradicija je zelo arhaična: pokojni italijanski profesor ruske narodnosti o naših starožitnostih.

Več o življenju Nikolaja Mihajlova in njegovih raziskavah slovenske mitologije si lahko ogledate v prvem delu prispevka: Klik.

nik1
Nikolaj Mihajlov
Nadaljuj z branjem “Slovenska mitološka tradicija je zelo arhaična: Pogovor z Nikolajem Mihajlovom”

Druga izdaja knjige Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe

Z veseljem sporočamo našim bralcem, da je bila pred dnevi ponatisnjena knjiga Jožeta Karlovška “Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe”. Karlovškovo bajeslovje je prva ilustrirana slovenska mitologija, ki je bila napisana že leta 1959, a izdana šele konec leta 2016.
druga izdaja

Jože Karlovšek je bil na Slovenskem prvi, ki je v sliki in besedi predstavil slovensko bajeslovje, kakor ga je kot umetnik sam videl. Knjiga je ostala neobjavljena več kot pol stoletja. Več o samem avtorju: https://staroverci.si/2016/12/04/joze-karlovsek-1900-1963/

Knjiga ima 224 strani, ki zajema 48 črno-belih slik in 13 barvnih slik bajeslovnih podob. Vse slike so delo Jožeta Karlovška. Knjigo je izdalo naše društvo samostojno, za tisk smo jo oblikovno in vsebinsko pripravili člani društva. Knjiga je razdeljena na tri dele: najprej uredniški komentar, nato je celotna knjiga Jožeta Karlovška (1900-1963) iz leta 1959 skupaj s slikami, h kateri je predgovor napisal etnolog Niko Kuret (1906-1995), prva tri poglavja pa etnolog Ivan Grafenauer (1880-1964), v tretjem delu pa sta dva strokovna komentarja, in sicer etnologinje Monike Kropej iz ZRC SAZU in umetnostnega zgodovinarja Boštjana Kenda.

Naročila knjige po ceni 25 evrov + poštnina na drustvo.staroverci@gmail.si

Posthumna izdaja knjige Nikolaja Mihajlova

Institut slavjanovedenija je posthumo izdal nedokončano knjigo slavista in baltista Nikolaja Mihailova (1967-2010) »Zgodovina slovanske mitologije v XX. stoletju«. Mihailov, ki je bil pomemben raziskovalec slovanskih in slovenskih duhovnih korenin, je knjigo o raziskovanju slovanske mitologije pisal v slovenščini, a knjigo ni uspel dokončati, saj je leta 2010 preminil. Knjiga je izšla letos v ruskem prevodu.

Nadaljuj z branjem “Posthumna izdaja knjige Nikolaja Mihajlova”

Trije viri o starovercih v srednjem veku

Objavljamo tri zgodovinske vire, ki pričajo še o poznem živem staroverstvu na Slovenskem. Viri prav tako kažejo, da se krščanstvo še stoletja kasneje trudilo pokristjaniti prebivalstvo, ki je bilo “prave” vere le navidezno, ponekod pa je še naprej častilo staro vero. Viri, ki neposredno kažejo na pozno pokristjanjevanje slovenskega ozemlja so redki in zato toliko bolj dragoceni vpogledi v preteklost. V poševnem besedilu je predstavljen latinski vir in pod njim prepis v slovenščino iz na koncu članka navedenih virov.

Nadaljuj z branjem “Trije viri o starovercih v srednjem veku”

Vabilo na konferenco o pokristjanjevanju, Kobarid, 12.8.2017

Turistično društvo Kobarid in Društvo Slovenski staroverci vas vabita na konferenco o pokristjanjevanju slovenskega ozemlja, ki bo v soboto, 12. 8. 2017, v Kobaridu.

V 14. stoletju se je na Slovenskem zgodil edinstveni dogodek, ki je še vedno malo poznan. Iz Čedada se je v Kobarid odpravila križarska vojska z namenom posekati drevo in zasuti
studenec, ki so ju tamkajšnji domačini častili. Listino, ki nam je edini vir o tej križarski vojni, je 16. avgusta 1331 v Vidmu izdal inkvizitor Franciscus de Clugia. 

Konferenca bo dogodek znotraj obeležitve “križarskega pohoda” v Kobarid 16.8.1331, ko je prišla iz Čedada krščanska vojska posekati drevo in zasuti izvir, ki so ju tamkajšnji domačini častili. V ta namen bo Turistično društvo Kobarid priredilo več dogodkov s kulturnim programom, ki bo še objavljen.

kobarid_slikaaa

Nadaljuj z branjem “Vabilo na konferenco o pokristjanjevanju, Kobarid, 12.8.2017”

Izhodišča za koncept Muzeja posebnega pomena z dokumenti in simboli slovenstva od poselitve do osamosvojitve

Za spodbujanje javne razprave smo v času pomladnega enakonočja oddali v Narodni muzej  izhodišča za koncept Muzeja posebnega pomena z dokumenti in simboli slovenstva od poselitve do osamosvojitve, ki ga bo Republika Slovenija postavila v stavbi Proštija na Blejskem otoku.

bleed

Nadaljuj z branjem “Izhodišča za koncept Muzeja posebnega pomena z dokumenti in simboli slovenstva od poselitve do osamosvojitve”

Tretja predstavitev 15. sušca 2017 v Šmarjeti

Tretja predstavitev knjige Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe je potekala v Šmarjeti, rojstnem kraju Jožeta Karlovška. V Kulturnem domu Šmarjeta je obiskovalce najprej pozdravila županja Občine Šmarješke Toplice  mag. Bernardka Krnc, ki je bila ponosna, da je avtor omenjene knjige doma iz Šmarjete in da lahko kraj ohranja njegovo dediščino. Na predstavitvi knjige so sodelovali sourednik knjige Domen Češarek, interpretatorka kulturne dediščine Bojana Čibej, ki je program tudi povezovala in sin avtorja knjige Matjaž Karlovšek. Učenka osnovne šole Šmarjeta Tjaša Udovč pa je prebrala pesem Neurje v pesmi avtorja Dušana Ludvika, po kateri je Jože Karlovšek narisal znamenito sliko Neurje nad Šmarjeto. Nekdanja učiteljica in voditeljica turističnega krožka na šmarješki šoli Anica Bobič  je predstavila zgodovinsko ozadje nastanka te pesmi in obudila še nekaj spominov na njihovega sokrajana.

Nadaljuj z branjem “Tretja predstavitev 15. sušca 2017 v Šmarjeti”

Predstavitve knjige Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe v sečanu in sušcu

Vljudno vabljeni na predstavitve knjige Jožeta Karlovška Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe v sečanu in sušcu:

v torek, 21.2.2017, ob 19h v Knjižnici Domžale;
v torek, 7.3.2017, ob 19h v atriju ZRC SAZU, Ljubljana;
v sredo, 15.3.2017, ob 18h v Šmarjeti;
v sredo, 29.3.2017, ob 18h v Knjižnici Mirana Jarca, Novo mesto.

Nadaljuj z branjem “Predstavitve knjige Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe v sečanu in sušcu”