Trije viri o starovercih v srednjem veku

Objavljamo tri zgodovinske vire, ki pričajo še o poznem živem staroverstvu na Slovenskem. Viri prav tako kažejo, da se krščanstvo še stoletja kasneje trudilo pokristjaniti prebivalstvo, ki je bilo “prave” vere le navidezno, ponekod pa je še naprej častilo staro vero. Viri, ki neposredno kažejo na pozno pokristjanjevanje slovenskega ozemlja so redki in zato toliko bolj dragoceni vpogledi v preteklost. V poševnem besedilu je predstavljen latinski vir in pod njim prepis v slovenščino iz na koncu članka navedenih virov.

Nadaljuj z branjem “Trije viri o starovercih v srednjem veku”

Vabilo na konferenco o pokristjanjevanju, Kobarid, 12.8.2017

Turistično društvo Kobarid in Društvo Slovenski staroverci vas vabita na konferenco o pokristjanjevanju slovenskega ozemlja, ki bo v soboto, 12. 8. 2017, v Kobaridu.

V 14. stoletju se je na Slovenskem zgodil edinstveni dogodek, ki je še vedno malo poznan. Iz Čedada se je v Kobarid odpravila križarska vojska z namenom posekati drevo in zasuti
studenec, ki so ju tamkajšnji domačini častili. Listino, ki nam je edini vir o tej križarski vojni, je 16. avgusta 1331 v Vidmu izdal inkvizitor Franciscus de Clugia. 

Konferenca bo dogodek znotraj obeležitve “križarskega pohoda” v Kobarid 16.8.1331, ko je prišla iz Čedada krščanska vojska posekati drevo in zasuti izvir, ki so ju tamkajšnji domačini častili. V ta namen bo Turistično društvo Kobarid priredilo več dogodkov s kulturnim programom, ki bo še objavljen.

kobarid_slikaaa

Nadaljuj z branjem “Vabilo na konferenco o pokristjanjevanju, Kobarid, 12.8.2017”

Izhodišča za koncept Muzeja posebnega pomena z dokumenti in simboli slovenstva od poselitve do osamosvojitve

Za spodbujanje javne razprave smo v času pomladnega enakonočja oddali v Narodni muzej  izhodišča za koncept Muzeja posebnega pomena z dokumenti in simboli slovenstva od poselitve do osamosvojitve, ki ga bo Republika Slovenija postavila v stavbi Proštija na Blejskem otoku.

bleed

Nadaljuj z branjem “Izhodišča za koncept Muzeja posebnega pomena z dokumenti in simboli slovenstva od poselitve do osamosvojitve”

Tretja predstavitev 15. sušca 2017 v Šmarjeti

Tretja predstavitev knjige Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe je potekala v Šmarjeti, rojstnem kraju Jožeta Karlovška. V Kulturnem domu Šmarjeta je obiskovalce najprej pozdravila županja Občine Šmarješke Toplice  mag. Bernardka Krnc, ki je bila ponosna, da je avtor omenjene knjige doma iz Šmarjete in da lahko kraj ohranja njegovo dediščino. Na predstavitvi knjige so sodelovali sourednik knjige Domen Češarek, interpretatorka kulturne dediščine Bojana Čibej, ki je program tudi povezovala in sin avtorja knjige Matjaž Karlovšek. Učenka osnovne šole Šmarjeta Tjaša Udovč pa je prebrala pesem Neurje v pesmi avtorja Dušana Ludvika, po kateri je Jože Karlovšek narisal znamenito sliko Neurje nad Šmarjeto. Nekdanja učiteljica in voditeljica turističnega krožka na šmarješki šoli Anica Bobič  je predstavila zgodovinsko ozadje nastanka te pesmi in obudila še nekaj spominov na njihovega sokrajana.

Nadaljuj z branjem “Tretja predstavitev 15. sušca 2017 v Šmarjeti”

Predstavitve knjige Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe v sečanu in sušcu

Vljudno vabljeni na predstavitve knjige Jožeta Karlovška Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe v sečanu in sušcu:

v torek, 21.2.2017, ob 19h v Knjižnici Domžale;
v torek, 7.3.2017, ob 19h v atriju ZRC SAZU, Ljubljana;
v sredo, 15.3.2017, ob 18h v Šmarjeti;
v sredo, 29.3.2017, ob 18h v Knjižnici Mirana Jarca, Novo mesto.

Nadaljuj z branjem “Predstavitve knjige Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe v sečanu in sušcu”

Raziskovanje izginule slovanske naselbine v Maroku

Na severu Maroka v gorski verigi Rif je v zgodnjem srednjem veku obstajal manjši muslimanski emirat Nekor. Na prelomu 9 in 10. stoletja se je vladarjema Saidu in Salehu uprla njuna telesna straža, ki sta jo podprla brat in stric vladarja. Stražo so sestavljali slovanski sužnji, ki so ne glede na posledice zahtevali osvoboditev. Ker se vladar s tem ni strinjal, se je začel upor, vladar pa se je branil z branilci v palači. Ko so vladarju na pomoč pritekli njegovi podaniki, se je slovanska straža zatekla v gore do »Qarjat as-Saqaliba« oziroma Vasi Slovanov. Tam so nadaljevali preostanek življenja brez grožnje vladarskega maščevanja. Več o njihovi kasnejši usodi ni znano. Njihovo neobičajno zgodovino je zapisal arabski pisec* iz 9. stoletja, ki je živel na območju današnje Španije. Takratna prestolnica emirata je danes po velikosti navadna vas.

Nadaljuj z branjem “Raziskovanje izginule slovanske naselbine v Maroku”

Kdor izgubi svoj jezik, izgubi svoj svet

Jeziki v katerih se družbe sporazumevajo so kolesa naše kulture in kolektivni spomini. Po njih se ločimo od drugih in so na tak način postali pomemben del naše identitete, gradnik raznolikosti in žive dediščine. Jezik je nedvomna vez s preteklostjo, ki jo lahko sledimo do najstarejših pisnih virov, korenine segajo pa še bistveno dlje. Slovenski jezik torej vsaj do Brižinskih spomenikov. V jezikih so zakodirane vrednote, miselnost naroda, vera ali skrajšano rečeno celotna mentaliteta naroda, če tako zajamemo tradicionalno skupnost govorcev določenega jezika.

Nadaljuj z branjem “Kdor izgubi svoj jezik, izgubi svoj svet”