Tretja predstavitev 15. sušca 2017 v Šmarjeti

Tretja predstavitev knjige Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe je potekala v Šmarjeti, rojstnem kraju Jožeta Karlovška. V Kulturnem domu Šmarjeta je obiskovalce najprej pozdravila županja Občine Šmarješke Toplice  mag. Bernardka Krnc, ki je bila ponosna, da je avtor omenjene knjige doma iz Šmarjete in da lahko kraj ohranja njegovo dediščino. Na predstavitvi knjige so sodelovali sourednik knjige Domen Češarek, interpretatorka kulturne dediščine Bojana Čibej, ki je program tudi povezovala in sin avtorja knjige Matjaž Karlovšek. Učenka osnovne šole Šmarjeta Tjaša Udovč pa je prebrala pesem Neurje v pesmi avtorja Dušana Ludvika, po kateri je Jože Karlovšek narisal znamenito sliko Neurje nad Šmarjeto. Nekdanja učiteljica in voditeljica turističnega krožka na šmarješki šoli Anica Bobič  je predstavila zgodovinsko ozadje nastanka te pesmi in obudila še nekaj spominov na njihovega sokrajana.

Hvala vsem obiskovalcem in sodelavcem pri predstavitvi. Naslednja predstavitev bo 29. 3. 2017 v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto.

Besedilo in slike:  Barbara Dobrila

Druga predstavitev 7. sušca 2017 v atriju ZRC SAZU

Tudi druga predstavitvi knjige Jožeta Karlovška, ki je potekala v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, je bila dobro obiskana. Knjigo Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe so predstavili etnologinja in umetnostna zgodovinarka dr. Monika Kropej Telban, urednika knjige Domen Češarek in Matija Kenda. Dogodek je povezovala Karlovškova vnukinja Barbara Dobrila, v kulturnem programu je sodelovala tudi Daša Peternel. Ob koncu je sledilo še neformalno druženje, kjer so se srečali številni sorodniki in prijatelji vseh ustvarjalcev knjige ter člani Društva Slovenski staroverci.

Povezava do novice na strani Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU: Klik. 

Naslednja predstavitev bo v sredo, 15.3.2017, ob 18h v Šmarjeti, ki je Karlovškova rojstna vas in kjer ima avtor danes postavljen  doprstni kip.

Avtor slik: Jernej Karlovšek

Predstavitve knjige Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe v sečanu in sušcu

Vljudno vabljeni na predstavitve knjige Jožeta Karlovška Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe v sečanu in sušcu:

v torek, 21.2.2017, ob 19h v Knjižnici Domžale;
v torek, 7.3.2017, ob 19h v atriju ZRC SAZU, Ljubljana;
v sredo, 15.3.2017, ob 18h v Šmarjeti;
v sredo, 29.3.2017, ob 18h v Knjižnici Mirana Jarca, Novo mesto.

Nadaljuj z branjem “Predstavitve knjige Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe v sečanu in sušcu”

Raziskovanje izginule slovanske naselbine v Maroku

Na severu Maroka v gorski verigi Rif je v zgodnjem srednjem veku obstajal manjši muslimanski emirat Nekor. Na prelomu 9 in 10. stoletja se je vladarjema Saidu in Salehu uprla njuna telesna straža, ki sta jo podprla brat in stric vladarja. Stražo so sestavljali slovanski sužnji, ki so ne glede na posledice zahtevali osvoboditev. Ker se vladar s tem ni strinjal, se je začel upor, vladar pa se je branil z branilci v palači. Ko so vladarju na pomoč pritekli njegovi podaniki, se je slovanska straža zatekla v gore do »Qarjat as-Saqaliba« oziroma Vasi Slovanov. Tam so nadaljevali preostanek življenja brez grožnje vladarskega maščevanja. Več o njihovi kasnejši usodi ni znano. Njihovo neobičajno zgodovino je zapisal arabski pisec* iz 9. stoletja, ki je živel na območju današnje Španije. Takratna prestolnica emirata je danes po velikosti navadna vas.

Nadaljuj z branjem “Raziskovanje izginule slovanske naselbine v Maroku”

Kdor izgubi svoj jezik, izgubi svoj svet

Jeziki v katerih se družbe sporazumevajo so kolesa naše kulture in kolektivni spomini. Po njih se ločimo od drugih in so na tak način postali pomemben del naše identitete, gradnik raznolikosti in žive dediščine. Jezik je nedvomna vez s preteklostjo, ki jo lahko sledimo do najstarejših pisnih virov, korenine segajo pa še bistveno dlje. Slovenski jezik torej vsaj do Brižinskih spomenikov. V jezikih so zakodirane vrednote, miselnost naroda, vera ali skrajšano rečeno celotna mentaliteta naroda, če tako zajamemo tradicionalno skupnost govorcev določenega jezika.

Nadaljuj z branjem “Kdor izgubi svoj jezik, izgubi svoj svet”

Po več kot pol stoletja izdana prva ilustrirana slovenska mitologija

Z veseljem sporočamo našim bralcem, da je bila na zimski sončni obrat izdana knjiga Jožeta Karlovška “Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe”. Karlovškovo bajeslovje je prva ilustrirana slovenska mitologija, ki je bila napisana že leta 1959, a izdana šele konec leta 2016.

Karlovšku sta že za izdajo leta 1959 napisala predgovor in uvodna poglavja dva najbolj znana slovenska etnologa, dr. Niko Kuret (1906-1995) in dr. Ivan Grafenauer (1880-1964).

V izdaji Društva Slovenski staroverci so knjigo uredili člani društva, strokovna komentarja pa sta prispevala umetnostni zgodovinar Boštjan Kenda in etnologinja dr. Monika Kropej.

15941409_2170364726521106_9069235142219031614_n

Knjigo dolgo 224 strani z 48. črno-belimi ter 13 barvnimi sliki lahko naročite po ceni 25 evrov po e-pošti na: info [at] staroverci.si ali pa jo prevzamete osebno v Ljubljani oziroma jo kupite na eni od predstavitev, ki bodo sledile v naslednjih mesecih.

“Od stare vere Slovanov do vere v lastno moč je dolga pot”

fdsfsdfjgj
Slika s proslave (Vir: rtvslo)

Letošnja proslava ob državnem prazniku samostojnosti in enotnosti se je verjetno prvič poklonila koreninam slovenstva, ki segajo v čas pred prvimi zapisi v slovenskem jeziku poznanimi kot Brižinski spomeniki. Le ti so kljub svoji nesporni pomembnosti za Slovence še vedno dokument pokristjanjevanja in vsega kar je pri tem sledilo.

Nadaljuj z branjem ““Od stare vere Slovanov do vere v lastno moč je dolga pot””

V državnem svetu predstavljene teme starovercev

7. člen ustave – Kdo je/ni ločen in bolj/manj enak med enakimi?

V torek 13. grudna 2016 je Marko Hren v imenu verske skupnosti Upasana in Staroslavov hram na posvetu v državnem svetu predstavil vrsto tem povezanih s starovercih, ki se nanašajo neposredno na 7. člen ustave in temo posveta Kdo je/ni ločen in bolj/manj enak med enakimi?

Nadaljuj z branjem “V državnem svetu predstavljene teme starovercev”