Njegova žena je hkrati tudi njegova mati – Zemlja, ki pa pridobi status boginje Mokoš. Perun in Mokoš imata tudi otroke, med drugim dvojčka Jurija in Maro. Perunov nasprotnik je Veles, bog mrtvih, ki prebiva pri koreninah drevesa, v mitologiji se mnogokrat pojavlja kot kača. Jurija kmalu po rojstvu ukradejo koledniki in ga odpeljejo k Velesu, kjer odrašča kot njegov sin. Jurij kot mladenič znova najde Maro in se z njo se poroči, kar je na simbolni ravni mogoče razumeti kot poroko med Perunom in Velesom.

Slovenci smo dobili novo epsko pesnitev o naši Rodni veri, tokrat izpod peresa Vlada Žabota z naslovom Sveta poroka (spremna beseda Vitomir Belaj in Boris A. Novak. Študentska založba 2012). Naslov ima globoki mitološki pomen, sporoča poroko med nebesnim bogom Perunom in žensko boginjo Mokoš v praslovanskem mitu. Stari mit pri nas poznamo tudi v lokalni različici s Kresnikom v glavni vlogi. Pisatelj si pusti umetniško svobodo, zato se besedilo ponekod odmika od mita.

Svetu nenadoma vlada mir. Vendar nov zaplet ni daleč: Jurij je Mari nezvest, ubijejo ga nevestini bratje ali oče, prihaja huda zima. Mara zdaj pokaže svoj pravi obraz, je boginja Morana, izenačena s Smrtjo. Pred novim letom bo umrla, a oba z Jurijem se bosta nato kmalu ponovno rodila, kajti življenje je cikel, teče v krogu. Iz recenzije Anje Radaljac v Pogledih.

Vlado Žabot je že v prejšnjih delih pokazal, da mu mitologija, simbolika in magičnost niso tuje. Tokrat pa se je prvič neposredno spustil v svet Bogov in jim zapel Slavo v epski obliki.