V tem članku boste našli tuje filme in dokumentarce, ki obravnavajo staroversko tematiko. Večina predstavljenih filmov in dokumentarcev  je dostopnih tudi na internetu.

SPOMIN STOLETIJ (BLR. ПАМЯТЬ СТОЛЕТИЙ)

Beloruski kratki film prikazuje jesenske in zimske šege v Polesju. Ves čas film spremljajo tradicionalne ljudske pesmi.

Ogled: Klik

SLOVANSKI KRESOVI, PRIPOVED MARTINA SLIVKE (SLK: SLOVANSKÉ OHNE, PRÍBEH MARTINA SLIVKU)

Film Slovanski kresovi, pripoved Martina Slivke je posvečen spominu na najpopularnejšega slovaškega etnologa, folklorista in režiserja etnografskih filmov Martinu Slivki (1929-2002).

Vzporedno z biografijo Slivke, dokumentarni film prikazuje slovaške rodnoverce ob kresovanju na poletni sončni obrat. Ob tem rodnoverci in njihov žrec Žiarislav iz Rodnega kroga predstavijo svoje poglede na kresno duhovnost. Film odlično dopolnjujejo izseki tradicionalnih slovaških ljudskih plesov in pesmi ob utapljanju Morane in komentarji etnologov o tradicionalnih slovanskih praznovanjih. Film Slovanski kresovi bo prižgal ogenj prav v vsakemu izmed nas.

Martin Slivka je posnel mnogo etnografskih filmov o slovaški ljudski kulturi, snemal pa je tudi v Bolgariji in Rome v različnih evropskih državah. Napisal je več del o zgodovini in etnografiji ljudskega gledališča, med najbolj znanimi je knjiga Slovenské ľudové divadlo. O Slivki je Martin Šulik leta 2007 posnel film z naslovom Martin Slivka – „…muž, ktorý sadil stromy“, leta 2009 pa je o Slivki izšla knjiga Ostáva človek – Martin Slivka avtorjev Rudolfa Urca, Ingrid Mayerove in Rena Lužice.

Film trenutno ni dostopen online. 

GOZD PRED MESTOM (POL. LAS PRZED MIASTEM)

Film o izbiri načina življenja in težavah pri delovanju v sodobnih realnostih na primeru glavnega junaka. Glavni lik filma je 54 letni moški, ki živi v avstrijskem bunkerju iz 19. stoletja pod kopcem Kościuszki v Krakovu na Poljskem. Prilagojen na življenje in kiparsko delo, začne delati kip Svetovida po zgledu Zbruškega idola.

Film si lahko ogledate na tej povezavi: https://vimeo.com/112048701

Več o kopcu Kościuszki: https://en.wikipedia.org/wiki/Kościuszko_Mound

TUKAJ (RUS. “ZDES”; ETNOKULTURNO DRUŠTVO TVERŽA, 2011)

TUKAJ – je to, kar se ne spreminja, ost spirale časa, svetovna os – nad njim ne vlada ne noč, ne dan, ne zima, ne poletje. To je nespremenjlivo, velikansko, nepojmljivo – naše brezmejno TUKAJ. Center krožnega horizonta – on je vedno TUKAJ. Ono – in ta gozd, in ta reka, ono in rodni dom, ono in zemlja, in nebo, in Sonce, kar jih poudarja – vse to naše TUKAJ. In mi vse – lokalni, tukajšnji, sedanji, TUKAJ živimo in TUKAJ umremo. Kakor ti, ki so živeli pred nami. In vse, kar je bilo TUKAJ izgubljeno, rano ali pozno se vse obrne TUKAJ. V našem edinstvenem in neponovljivem lokalnem samobitnem TUKAJ.

* * *

V deželah starodavnega Okovskega gozda so od nekdaj živeli ljudje. Plemena Volosovcev so zamenjali Fatjanovci, ti so naredili prostor za Djakovce, Djakovce so zamenjali Kriviči…

In kdo ve, zakaj se v naših krajah tako često dobi fatjanovske sekire pri čiščenju starih vodnjakov…

Ogled: Tukaj

SENCE POZABLJENIH PREDNIKOV (UKR. TINI ZABUTYKH PREDKIV)

Tini zabutykh predkiv, poznan tudi pod angleškim naslovom Shadows of Our Forgotten Ancestors, je ukrajinski film režiserja Sergeja Parajanova. V filmu je skozi zgodbo Ivanovega življenja mogoče videti izjemno predstavitev Hotsulskega ljudskega življenja, narodne pesmi in običaje. Zaradi tega si ta odličen film zasluži, da ga pobliže predstavimo Slovencem. Film je podnaslovljen z angleškimi podnapisi.Hotsuli so slovanska etnična skupina, ki živi v Karpatih v zahodni Ukrajini in severni Romuniji. Kljub njihovi sedanji ukrajinski identiteti so ohranili svojo lokalno Hotsulsko identiteto. Govorijo zahodno ukrajinski dialekt s poljskimi vplivi. Več o filmu in žalostni usodi režiserja si lahko preberete tukaj:

http://en.wikipedia.org/wiki/Shadows_of_Forgotten_Ancestors

Hutsuli: http://en.wikipedia.org/wiki/Hutsuls

Povezava do filma z angleškimi podnapisi:   https://www.youtube.com/watch?v=5GoXMSAMOyg.

HERKUS MONTE

Film režiserja Marionas-a Giedrys-a, posnet 1972 v takrat še Litvanski Sovjetski Socialistični Republiki, govori o uporu baltskih Prusov proti pokristjanjevanju, konkretno proti tevtonskim križarjem, leta 1260. Poleg kostumografije ga odlikuje simpatična črno-bela tehnika. Junak po njem naslovljenega filma je Prus iz 13. stoletja, ki je kot otrok vzet za talca s strani tevtonskih križarjev in odrašča v nemškem Magdeburgu. Krščen je kot Henricus, ko pa je osvobojen, opusti dve črki iz svojega imena in postane Herkus. Seznanjen z nemškimi taktikami potem povede svoje sonarodnjake v upor proti pokristjanjevanju, ki traja celih 14 let. Od začetka je uspešen, saj tevtonske križarje premaga v mnogih bitkah in zajame celo njihovega poveljnika, kaseje pa papež križarjem pošlje pomoč in uporniki so premagani leta 1274, Herkusa pa zajamejo in obesijo. V filmu staroverski Prusi imenujejo tudi svoje pruske bogove, Perkūnsa, Potrimbasa idr. Perkūns je pruska različica slovanskega Peruna. Herkus Monte je eden najboljših litvanskih filmov posnetih za časa sovjetske vladavine. Litvanci so se pod Sovjetsko zvezo lahko hitro identificirali z nekdanjimi baltskimi Prusi pod tevtonsko vladavino. http://en.wikipedia.org/wiki/Herkus_Monte.

Povezava do filma http://www.youtube.com/embed/yYQIb4LqhAo.

SPREHOD Z BOGOVI (HRV. ŠETNJA S BOGOVIMA)

Predstavljamo vam hrvaški dokumentarec Šetnja s bogovima etnologa Vitomirja Belaja. Belaj nam predstavi glavni in vegetacijski mit slovanske mitologije, božansko trojico, Peruna, Velesa in Mokoš ter odnose med njimi v cikličnem letu. Pokaže nam tudi kakšen sistem pokristjanjevanja je vladal na naših tleh in sicer, da so kristjani spremenili samo ime boga v krščanskega svetnika, ohranili pa so isti kultni prostor. Po tem ključu je največkrat Sveti Vid zamenjal Peruna ali Svetovida, sv. Jurij ali sv. Mihael Velesa, sv. Marija pa Mokoš. Preko krščanskih cerkva se je do danes ohranil tudi star sistem umeščanja obrednih prostorov v pokrajino, v slovenskem izročilu poznanemu po imenu tročani. V osnovi gre za tri točke, ki so med seboj neločljivo povezane, te pa so lahko povsod v naravi in v našem domu ter nam kažejo osnovo staroverskega pogleda na svet. Razširjeno vsebino, ki jo Vitomir Belaj predstavi v dokumentarcu Šetnja s bogovima, je izdal v knjigi Hod kroz godinu.

Film si lahko ogledate na povezavah:

https://www.youtube.com/watch?v=Rf-2IbyDwnI
http://www.youtube.com/watch?v=JdS-Yb82FEY

 

KNEZ VLADIMIR (RUS. KНЯЗЬ ВЛАДИМИР)

Ko so v Rusiji živeli modri volhvi (staroverski svečeniki), so ljudstvu vladali trije bratje Svetoslaviči: Jaropolk v Kijevu, Oleg Drevljanom na vzhodu in Vladimir v Novgorodu. Enega od volhov, žreca Peruna, je modrost zapustila, saj si je zaželel oblasti in vladanja. Poveže se s sovražniki Rusičev Pečenegi in spre brate kneze. V risanki sledimo tudi zgodbi malega Alekše, ki ga v enem od napadov zajamejo Pečenegi in pri njih služi, dokler ga ne odkupi grški trgovec, ki ga odpelje v Carigrad. V Carigradu se sreča s carjem in njegovo hčerko Ano, ki pošljeta knezu Vladimirju pismo. Alekšo in grškega trgovca na poti nazaj v Rusijo napadejo Pečenegi, a Grk Alekšo reši in ga posadi v drevak, ki ga splavi po reki. Alekša se tako sreča s knezom Vladimirjem, ki mu po življenju streže žrec Peruna, a mu vendarle uspe priti do dobrega gozdnega moža, ki slavi boga Roda. Med Alekšo in gozdnim možem svečenikom Roda se kmalu razvname verski pogovor, saj Alekša knezu Vladimirju nosi Sveto pismo. Pojasni, da je bog eden, gozdni mož pa mu odvrne, da je to res in da smo tudi mi to eno, saj smo Priroda – torej pri Rodu. Vname se spopad med Vladimirjem, ki združi vse ruske kneževine, in Pečenegi, prav tako pa tudi med žrecom Peruna in gozdnim svečenikom Roda.

V risanki lahko slišimo nekaj lepih ljudskih pesmi, ki so jih peli med starosvetnimi prazniki. Eden od praznikov je tudi maslenica (pust), ki se v Rusiji praznuje prav zdaj in se konča s postom. Koliko sta si ruska maslenica in naš pust podobna, si lahko ogledate v risanki. Več o maslenici lahko preberete tu: Klik

Risanko si lahko ogledate tu: Klik

POGANSKA KRALJICA (ANG. PAGAN QUEEN)

Film The Pagan Queen (Poganska kraljica) režiserja Constantina Wernerja je zgodovinska drama z mitološkimi motivi, ki temelji na legendi o češki kraljici Libuši iz 8. stoletja. Libuša je najmlajša hči češkega vladarja Kroka in gozdne vile, zaradi česar ima dar videnja prihodnosti. Po smrti očeta vlada češkemu plemenu ob pomoči svojih dveh sester Kaze in Tete, ter prijateljice Vlaste in njene vojske Amazonk. Zaradi političnih razmer jo podaniki nagovorijo k poroki, za moža pa izbere svojega ljubimca, orača Přemysla, ki tako postane kralj in vlada z železno roko. Njena prijateljica Vlasta pa se noče podrediti novemu vladarju in proti njemu zaneti upor. Zgodba povzema tudi mitološko povest o ustanovitvi mesta Prage ter dinastije Přemyslov. Nekatere implikacije filma, predvsem o pravi ljubezni, sožitju z naravo in odnosu med spoloma, so zadele tudi aktualnost sedanjega časa, čeprav so brezčasne.

Film je posnet po holywoodskih standardih, ampak z zelo malo sredstvi, saj kadri ne presegajo trideset ljudi, za kulise pa so uporabili kar češke muzeje na prostem. V filmu zasledimo kar nekaj stereotipov zahoda o Slovanih. Vladavina žensk je v filmu pripeljana do skrajnosti, tako da so mu mnogi kritiki očitali poceni feministično propagando. Kostumografija in igralci bi lahko bili bolj primerni tako pomembni legendi, zato so imeli češki kritiki prav, ko so film raztrgali. Za razliko od Češke je bil film na zahodu ugodno sprejet.

Film si lahko ogledate tu: Klik

JAROSLAV: PRED TISOČ LETI (RUS. ЯРОСЛАВ: ТЫСЯЧУ ЛЕТ НАЗАД)

Film je postavljen v začetek enajstega stoletja oziroma v prvi dve desetletji po odločitvi kneza Vladimirja v Kijevu, da pokristjani Rusijo. Na severu velike kneževine leži mesto Rostov (znan tudi kot Veliki Rostov, za razliko od bolj znanega Rostova na Donu), vlada mu Svetozor, ki ima hčer, za katero upa, da jo bo omožil z ovdovelim knezom Jaroslavom. A ona ljubi Haralda, varjaškega najemnika kneza Jaroslava. Jaroslav je v Rostovu odposlanec svojega očeta Vladimirja, njegova naloga je politično širiti ozemlja velike kneževine na sever, kjer pa naleti na izredno kaotično stanje. Med slovanskimi in finskimi plemeni vladata še tradicionalen način življenja in verovanje v stare bogove.

Na eni strani nanje pritiskajo Kijevčani, na drugi Varjagi in na koncu še roparji, povezani z enimi ali drugimi zaradi različnih političnih ciljev. Roparji tako požigajo, plenijo in prodajajo ljudi v suženjstvo. Kdo stoji za vsem tem, se razkrije na koncu filma. V eni od političnih izvidnic Jaroslav naleti na pravkar oropano vas in na bregu Volge prepreči prodajo ujetih vaščanov za sužnje, saj napade roparje in osvobodi ujetnike, med katerimi je tudi ovdovela hčerka poglavarja plemena Medvedov Raida. Zdi se mu, da bi lahko s pomočjo Raide pregovoril pleme Medvedov, da se pridruži veliki Kijevski kneževini. A Medvedi so ljudstvo, ki ne zahaja k drugim, prav tako pa tudi drugih ne spuščajo k sebi, saj so se vsi, ki so prišli k njim, izkazali za sovražnike. Tudi Raida ima odklonilen odnos do Jaroslava. Oče jo nameni za ženo nasilnemu Vendu, katerega pa Raida ne ljubi. Med Jaroslavovim ujetništvom pri Medvedih se začne plesti vez med njim in Raido.

Film priporočamo tudi zaradi prikaza prostrane ruske pokrajine in njenih širokih rek. Scenografija starega mesta Rostov in vasi, kjer prebiva pleme Medvedov, je odlična. Če upoštevamo, da je film financiralo Ministrstvo za kulturo Ruske federacije in da imajo ponavadi takšni filmi tudi politično sporočilo, potem navedimo še pogovor med Jaroslavom in svečenikom – žrecem plemena Medvedov Čurilom. Čurilo odlomi vejico z drevesa in Jaroslavu pokaže, da so listi na njej različni. Zato se mu zdi prav, da ljudje verjamejo v različne zemeljske in nezemeljske vrednote. Jaroslav ob koncu filma ob ustanovitvi mesta Jaroslavl ponovi te Čurilove besede. Zatorej naj velja strpnost med brati katerekoli vere! Zanimiva je tudi vloga Varjagov, ki so v tem filmu končno prikazani v svoji resnični zgodovinski vlogi, ki so jo odigrali v Kijevski Rusiji.

Film si lahko ogledate tu: Klik

STARA POVED: KO JE  SONCE BILO BOG (POL. STARA BAŚŃ: KIEDY SŁOŃCE BYŁO BOGIEM)

V deželi Vislanov, Pomorjanov, Dravanov je v gradišču na robu reke živel staropoljski rod, ki mu je vladal knez Popiel. Ker je bil že v letih, bi moral po izročilu na bojnem pohodu mladih vojščakov predati oblast svojima sorodnikoma. Vendar ima žena Ksezna drugačne načrte. Popiela nagovori, naj umori sorodnika in tako zagotovi nasledstvo njunemu še mladoletnemu sinu. Vendar se načrt izjalovi, saj se gradiščna aristokracija temu upre, zato Ksezna uprizori lažno smrt svojega moža in veljake zastrupi. Zdi se, da se je ukana posrečila, a pes poliže nekega mrtveca in pogine. To vidi Piastun, ki v dogajanju prepozna zaroto, zato se poda med kmete in z njihovo pomočjo organizira upor proti nepravičnemu knezu Popielu in njegovi še bolj pokvarjeni ženi. Med kmeti pa živita tudi samotarski junak Ziemek in mlada čarovnica Dzvina. Po nesrečnem dogodku v gozdu, ki pa se s pomočjo Ziemka in čarovnice Jage srečno konča, se mladi junak in mlada Dzvina zaljubita. Vendar je slednja zaobljubljena bogovom in se ne more poročiti z Ziemkom. Še več, pri poskusu ugrabitve na noč Ivana Kupale ga zabode skoraj do smrti. Vzporedno z ljubezensko zgodbo, ki jo dodatno zaplete še lepa Mila, potekajo tudi priprave na upor in zamenjavo knežje oblasti. Zaradi nesloge med vaškimi župani svečeniki podelijo oblast Piastunu, knez gradišča pa na pomoč pokliče Vikinge pod vodstvom Jarla Sigvalda. Kako se film konča si, oglejte sami.

Film priporočamo tudi zaradi prekrasno izdelane scenografije gradišča in vaškega dvora, zaradi kostumografije in prikaza običajev naših prednikov.

Film si lahko ogledate tu: Klik