Maja Vojska “Staroverstvo: Čaščenje tradicije in spoštovanje rodu” | Dnevnik

“Staroverstvo je naša tradicija – spoštovanje rodu, okolja in elementov, ki nam pomagajo preživeti. Je čaščenje rodnih bogov, ki bedijo nad nami in urejajo svet. Je kulturni model, ki nam omogoča pravilno živeti,” so besede, ki povzamejo bistvo stare vere. Da bi danes našli staroverce, nam ni treba iskati kje v globokem gozdu ali na krajih, kjer so bila včasih staroverska svetišča.

 Staroverci ali rodnoverci, nekoč slabšalno imenovani tudi pogani – vse to so različna poimenovanja za ljudi, ki sprejemajo verovanje, ki se napaja iz predkrščanske tradicije in je živo po vsem svetu, kjer ljudje obujajo, rekonstruirajo ali na novo izvajajo svojo avtohtono religijo. Stara vera se je oblikovala v dolgih stoletjih in tisočletjih življenja naših prednikov in je zato odraz določenega ljudstva in okolja. Tako ni nič nenavadnega, da staroverske predstave in miti niti po različnih predelih Slovenije niso enaki – po drugi strani pa so si temelji starega naravnega verovanja podobni povsod.

ČLOVEK JE DEL NARAVE, NE GOSPODAR

Staroverstvo je naravna religija: duhovno se skuša približati naravnemu ciklu, človek pa v njenem okviru poskuša živeti kot del narave in ne kot njen gospodar. »Rodnoverci smo torej tisti, katerih nazori se skladajo s tradicionalnim pogledom na svet. Ta se, na kratko rečeno, kaže v cikličnemu dojemanju časa, praznovanjih, ki se največkrat pokrivajo z letnimi ‘mejami’, na primer z enakonočjem in sončnima obratoma, ter v osebnem prepričanju, da je živa vsa narava,« pojasni Nejc Petrič, predsednik društva Slovenski  staroverci, ki se je formalno oblikovalo v začetku letošnjega leta. Da daje stara vera velik poudarek cikličnosti, priča tudi verovanje v reinkarnacijo, saj za staroverce smrt ne pomeni konca, ampak menijo, da se človekova duša nato ponovno utelesi, bodisi v živali bodisi v rastlini.

Bogovi in druga bajna bitja se v staroverstvu pogosto prikazujejo v naravi in njenih pojavih pa tudi skozi glavne naravne elemente, ki so ravno zaradi tega bistvo rodnega čaščenja. Tako se skozi element vode prikazuje predvsem princip ženske boginje, ki jo pri nas poznamo pod različnimi imeni, kot so Mara, Morana ali Mokoš, element zraka oziroma štiri vetrove vodi Vetrnik, zemlji in podzemlju pa vlada Veles. Četrti element, ogenj, srečamo pri mnogih bogovih, saj simbolizira svetlobo in s tem sonce; v zimskem času je z ognjem in svetlobo povezan Božič Svarožič, v poletnem času pa Kresnik; ta bog je specifično slovenski, saj ga – razen v nekaterih delih sosednje Hrvaške – drugje ne poznajo. Eden osrednjih elementov stare vere je tudi boj med nebesnim in podzemnim božanstvom, med vrhovnim Perunom, ki ga pri nas s podobnimi atributi zamenja Kresnik, in Velesom, bogom podzemlja, magije ter zaščitnikom umetnosti in živali. »Tu ne gre izključno za boj med dobrim ali zlim, saj naši predniki narave niso pojmovali na tak način, marveč so videli v vsem vse; narava je tu območje nenehnega iskanja kozmičnega ravnovesja,« pove podpredsednica društva Irena Urankar, ki kot grafična oblikovalka črpa navdih za ustvarjanje ravno iz staroslovanske tematike.

VEROVANJE, KI NI DOGMATIČNO

Pripadnik stare vere je narodno zaveden, a zato ni zaprt za nove ideje in spoznanja. »Stara, rodna vera je vezana izključno na svoj lastni rod in gojenje tradicije okolja, v katerem živimo. Ta vera ni dogmatična; ni knjižna religija in nima zapisanih pravil. Navezana je na različne lokacije, kjer se prakticirajo razna obredja. Staroverec je v svojem bistvu tisti, ki časti naravo, jo spoštuje in sledi svojim prednikom, razišče njihovo preteklost in razume njeno simboliko, nato pa vse skupaj prenese v čas, v katerem živi,« pojasni Urankarjeva.

Petrič se je s staroversko mitologijo srečal že pred leti, in sicer prek knjige Pavla Medveščka. Meni, da smo Slovenci lahko zelo srečni, saj so v zadnjem času izšle knjige, ki kažejo, da je bilo staroverje na zahodu Slovenije prikrito živo še v dvajsetem stoletju. »Ko torej govorimo o ‘predkrščanski  kulturi’, nimamo v mislih samo oddaljenega zgodovinskega časa, ampak tudi našo polpreteklo zgodovino,« poudarja Petrič.

Kljub temu da so slovenski staroverci  svojemu delovanju šele letos dali uraden pečat, so aktivni že deseto leto in, kot pravijo, je gibanje raslo samo iz sebe. »Glavni namen društva je promocija slovenske in slovanske mitologije, združevanje ljudi, ki jih zanimajo stara verovanja, folklora in zgodovina. Naši člani zato prihajajo iz zelo različnih družbenih skupin, glavno je, da se prepoznajo v namenu društva; med nami so tako mladi kot starejši ljudje, med njimi tudi zbiratelji ljudskega izročila, avtorji knjig o mitologiji in drugi.«

ODPRTI SO ZA VSAKOGAR

Marsikdo bi pomislil, da so slovenski staroverci neke vrste verska skupnost, vendar ni tako, saj so med njimi tudi ateisti in agnostiki; kot pravijo, pa so poleg tistih, ki staro vero predvsem preučujejo ali iz nje črpajo navdih za različne vrste ustvarjanja, v društvu tudi člani, ki staro vero prakticirajo in se udeležujejo njenih obredov. Urankarjeva pravi, da je društvo odprto za vse: vanj se lahko včlani vsakdo ne glede na svoje siceršnje nazore, vero ali narodnost, če ga rodnoverje zanima in čuti ljubezen do slovenske kulture in zgodovine. Kot pravi, so osrednje dejavnosti društva raziskovanje, ohranjanje in promoviranje stare vere prek izdajanja knjig, publikacij in raznih predavanj.

Med načrti društva je tudi postopna javna označitev svetih krajev, na katerih so privrženci stare vere nekdaj častili bogove. Pomemben mejnik njihovega delovanja je bila postavitev spletne strani o slovenski predkrščanski dediščini (www.staroverci.si), ki je postala njihov kanal obveščanja javnosti o njihovem delovanju in raziskavah, obenem pa jih je povezala tudi s posamezniki podobnih interesov v tujini. »Ni se mi niti sanjalo, da je za mejo še mnogo ljudi, ki razmišljajo podobno in se prav tako zanimajo za slovansko mitologijo. Kakor se nam je odpiral svet, smo spoznavali druge navdušence nad staro vero, najprej na Hrvaškem in v Srbiji, kasneje še druge Slovane, danes pa vidim, da smo Slovenci samo majhen kamenček v rodnoverskem mozaiku Evrope oziroma vsega sveta, saj so podobna gibanja tudi po drugih celinah,« povzame Petrič.

STARA VERA NIKAKOR NI PREŽIVETA

»Duhovni princip stare vere danes je v spoštovanju tradicije. Znano nam je, da so imeli skozi zgodovino naši predniki določena obredja, pozdravljali so denimo Sonce ob njegovi največji moči; vemo, da so kurili kresove in skakali čeznje, kar naj bi prineslo rodovitnost in poglobitev medsebojnih vezi; nekateri obredi so bili podobni temu, kar v sorodnih oblikah prakticiramo še danes. Meditacija oziroma molitev pa je prepuščena vsakemu posamezniku glede na njegovo filozofijo in lokalne posebnosti,« se na današnjo podobo stare vere ozre podpredsednica društva. Pravi, da se staroverci v vsakdanjem življenju ne razlikujejo od drugih ljudi: »Prav tako študiramo, hodimo v službo…« Določa jih predvsem način razmišljanja o svetu in naravi.

»V vsakdanjem življenju se naše verovanje verjetno najbolj izrazito kaže v naših praznovanjih, saj se je družbeni stik s tradicionalnim življenjem tako pretrgal, da drugi ljudje ne poznajo niti svetosti kresne noči oziroma dejstva, da se to praznovanje navezuje na najdaljši dan v letu. Zaradi tega se naša praznovanja nekaterim zdijo na neki način zanimiva,« meni Petrič.

Oba pa se strinjata, da staroverstvo ne glede na današnji napredek družbe ni preživeto, saj je religija neodvisna od znanosti in tehnologije. »Prav mogoče je, da se rodnoverje, enako kot druge religije, danes komu zdi anahronizem. Mogoče je ravno zaradi tega pri nas religija prešla v zelo zasebno sfero, o kateri se v javnosti skoraj ne govori,« pravi predsednik društva. Urankarjeva meni, da so ljudje ravno zaradi kriznega časa, v katerem živimo, lačni stika z naravo in še bolj intenzivno iščejo temeljne resnice, kot je tista o smislu bivanja.

VIR: http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/cascenje-tradicije-in-spostovanje-rodu

Deli

Z nadaljevanjem obiska se strinjate z uporabo piškotkov več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close