Po verovanju naših prednikov je čas mrzlega dela leta obdobje, ki mu vlada podzemlje in ko tudi duše rajnkih in htonskih demonov zahajajo na ta svet. Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo in predstavlja praznovanje prihoda pomladi in odganjanje zime. Praznovanje in šemljenje se je klub upiranju uveljavljajoče se Cerkve nadaljevalo tudi po pokristjanjenju; od 10. stoletja pa je odpor ponehal. V srednji Evropi so se po letu 1300 zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom. Medvojna in povojna oblast je praznik pustovanja za kratek čas ukinila. Posledično so z ukinitvijo zamrle tudi številne pustne maske. Pozneje so nekatera pustovanja s tradicionalnimi maskami ponovno obudili.
Pustni čas je bil po pokristjanjenju in cerkvenem koledarju odvisen od Velike noči, ki nastopi prvo nedeljo po spomladanski polni luni. Pustni torek nastopi 47 dni pred Veliko nočjo, pomlad v letošnjem letu pa 21. marca. Prva polna luna bo v soboto, 31. marca 2018. Prva nedelja po polni luni je torej 1. aprila 2018. Takrat je Velika noč. Od tega datuma odštejemo 47 dni in dobimo 13. februar 2018.
Slovenija je zelo bogata z ohranjenimi pustnimi maskami. Žal jih je veliko zaradi opuščanja tradicij in navad izumrlo. Še vedno pa jih je veliko preživelo do današnjih dni in jih lahko vidite na tradicionalnih pustovanjih po Sloveniji:
2. 2. – 13. 2. Kurentovanje (Ptuj)
3. 2. Rawnsk Pust – Ravenski Pust (Drežniške Ravne)
10. 2. Drežniški pust 2017 (Drežnica)
10. 2. – 13. 2. Škoromati (Brkini in Podgrajsko-Matarsko podolje).
Letos gostujejo na Prešernem karnevalu v Kranju (10. 2.) in na pustnem karnevalu v Postojni (13. 2.)
