Objavljamo tri zgodovinske vire, ki pričajo še o poznem živem staroverstvu na Slovenskem. Viri prav tako kažejo, da se krščanstvo še stoletja kasneje trudilo pokristjaniti prebivalstvo, ki je bilo “prave” vere le navidezno, ponekod pa je še naprej častilo staro vero. Viri, ki neposredno kažejo na pozno pokristjanjevanje slovenskega ozemlja so redki in zato toliko bolj dragoceni vpogledi v preteklost. V poševnem besedilu je predstavljen latinski vir in pod njim prepis v slovenščino iz na koncu članka navedenih virov.
Viri si sledijo kronološko od najstarejšega do najnovejšega. Na prvem foliju urbarja gospostva, Škofja Loka iz leta 1501 (AS, GrA II-4; objavil ga je dr. P. Blaznik, Urbarji freisinške škofije. Srednjeveški urbarji za Slovenijo IV, Ljubljana 1963) je zapisan naslednji zanimivi tekst:
Henricus tertius debellavit Carniolam expellendo gentiles, ac idolatrais, quem, quia Conradus episcopus Frisingensis inuerat, conicssit ei dominium Bischofs Laak. Et Albino episcopo Brixinensi dominium et arcem Fels, ex simili causa, anno domini M. LX
Henrik Tretji je premagal Kranjsko in izgnal pogane in malikovalce; (?) ker je freisinški škof Konrad prišel (v deželo ?), mu je podelil gospostvo Škofjo Loko. In briksenškemu škofu Albinu gospostvo in trdnjavo Bled, iz podobnega vzroka, v letu Gospodovem 1060 /…/
Besedilo je zanimivo za nas predvsem zaradi omembe “poganov”, ki kaže, da so še vedno obstajali staroverci v 11. stoletju na Kranjskem, kljub temu, da je ljudstvo sprejelo novo vero že pred stoletji.
Drugi vir je iz leta 1228 in opisuje spreobračanj “poganov” v Beli krajini in je bil javnosti prvič predstavljen v obsežnem delu F. Kosa Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku:
…populum in regione que Metlica dicitur existentem errore cecilatis involutum et ritum gentilium quodammodo imitantem gremio ecclesie nostre utpote in conterminiis nostre diocesis constitutum a vero ovili errantem ad viam reduximus veritatis…
Patriarh Bertold je oktobra 1228 prišel osebno v Belo Krajino in je, kakor pravi, “pripeljal na pot resnice ljudstvo, ki je bivalo v Metliškem okraju, bilo zamotano v zmoto slepote, nekako posnemalo paganske obrede ter živelo na meji njegove dieceze”.
Ali je bila to samo pretveza za misijonarski pohod s političnim ozadjem, ali pa se je narod res še držal gotovih obredov iz svoje staroverske dobe, je težko interpretirati. Kaže pa, da je bila omemba “poganov”, znana tudi po drugih delih današnje Slovenije in omembe niso samo na za današnjo Kranjsko in Primorsko.
Zadnji vir nam priča o staroverskem čaščenju drevesa in studenca v Kobaridu v 14 stoletju. Vir omenja križarsko vojno, ki je v tem delu Evrope docela neznana za razliko od Baltika, kjer so bile križarske vojne nad baltska, slovanske in ugrofinska ljudstva še v 12. in 13. stoletju.
…in solempni predicanone, in Civitate Austrie, . . . convocati fidelibus. Crncem predicavimus, et dictorum fidelium auxilium instanter quesivimus ..
…Verum quia nonnulli Prelati, Clerici, et Religiosi in tanto opere pietatis ad extirpandos errores predictos nobis adstiterunt; et Consilio, et personali subsidio labor andò, et itinerando, non sine periculo personali, usque ad locum de Cavoreto, ejusdem Dyocesis, ubi inter montes Sciavi innumerabïles arborem quandam et fontem, qui erat ad radices arboris, venerabant pro Deo, illam impendendo creature rcverentiam, que ex fidei debito Creatori debetur: quam arborem fecimus cum auxilio predictorum fidelium, penitus extirpari, et fontem lapidibus obtu.
Franciscus de Clugia (Francesco di Chioggia), inkvizitor zoper heretično
izprijenost v Benečiji in Furlaniji je ugotovil določene zmote v oglejski diecezi in
je v »slovesni pridigi« v Čedadu oznanil križarsko,vojno in pozval vernike, naj pomagajo.
Nekateri prelati, duhovniki in redovniki so mu bili v pomoč. Šli so, me brez osebne nevarnosti, vse do kraja Kobarida, v isti škofiji, kjer so med gorami nešteti Slovani častili neko drevo in studenec, ki je bil pri koreninah drevesa, kot boga, izkazujoč ustvarjeni stvari češčenje, ki se po veri dolguje stvarniku.
O križarskem pohodu proti starovercem v Kobaridu v 14. stoletju smo že leta 2010 objavili članek na naših spletnih straneh: Klik.
Na temo križarskega pohoda iz Čedada v Kobarid 1331 bo potekala tudi konferenca 12.8.2017 v Kobaridu. Več: klik.
Literatura:
Kos, Franc, Kos, Milko (1902/1928). Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Knj. 5: (1201-1246). uredil Milko Kos. – 1928 (Ljubljana : Jugoslovanska tiskarna), str. XLIV, 242
Juvančič, Ivo.: Križarska vojska proti Kobaridcem 1331, Zgodovinski časopis 38 /1-2. – Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1984
Rutar, Simon (1882). Zgodovina Tolminskega, to je: zgodovinski dogodki sodnijskih okrajev Tolmin, Bolec in Cerkno ž njih prirodoznanskim in statističnim opisom.
Peršič, Janez in Peter Štih, »Pogani na Kranjskem v 11. stoletju?«, Kronika 30, št. 3 (1982), str. 197-198