Po več kot pol stoletja izdana prva ilustrirana slovenska mitologija

Z veseljem sporočamo našim bralcem, da je bila na zimski sončni obrat izdana knjiga Jožeta Karlovška “Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe”. Karlovškovo bajeslovje je prva ilustrirana slovenska mitologija, ki je bila napisana že leta 1959, a izdana šele konec leta 2016.

Karlovšku sta že za izdajo leta 1959 napisala predgovor in uvodna poglavja dva najbolj znana slovenska etnologa, dr. Niko Kuret (1906-1995) in dr. Ivan Grafenauer (1880-1964).

V izdaji Društva Slovenski staroverci so knjigo uredili člani društva, strokovna komentarja pa sta prispevala umetnostni zgodovinar Boštjan Kenda in etnologinja dr. Monika Kropej.

15941409_2170364726521106_9069235142219031614_n

Knjigo dolgo 224 strani z 48. črno-belimi ter 13 barvnimi sliki lahko naročite po ceni 25 evrov po e-pošti na: info [at] staroverci.si ali pa jo prevzamete osebno v Ljubljani oziroma jo kupite na eni od predstavitev, ki bodo sledile v naslednjih mesecih.

“Od stare vere Slovanov do vere v lastno moč je dolga pot”

fdsfsdfjgj
Slika s proslave (Vir: rtvslo)

Letošnja proslava ob državnem prazniku samostojnosti in enotnosti se je verjetno prvič poklonila koreninam slovenstva, ki segajo v čas pred prvimi zapisi v slovenskem jeziku poznanimi kot Brižinski spomeniki. Le ti so kljub svoji nesporni pomembnosti za Slovence še vedno dokument pokristjanjevanja in vsega kar je pri tem sledilo.

Nadaljuj z branjem ““Od stare vere Slovanov do vere v lastno moč je dolga pot””

V državnem svetu predstavljene teme starovercev

7. člen ustave – Kdo je/ni ločen in bolj/manj enak med enakimi?

V torek 13. grudna 2016 je Marko Hren v imenu verske skupnosti Upasana in Staroslavov hram na posvetu v državnem svetu predstavil vrsto tem povezanih s starovercih, ki se nanašajo neposredno na 7. člen ustave in temo posveta Kdo je/ni ločen in bolj/manj enak med enakimi?

Nadaljuj z branjem “V državnem svetu predstavljene teme starovercev”

Prednaročila knjige “Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe”

Vabimo vas k prednaročilu knjige Jožeta Karlovška “Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe”, ki bo izšla 21. grudna 2016 na zimski sončni obrat.

Jože Karlovšek je bil na Slovenskem verjetno prvi, ki je v sliki in besedi poskušal zaokroženo predstaviti slovanski »panteon« oziroma slovensko vero pred pokristjanjevanjem, kakor jo je kot umetnik sam videl in je ostala neobjavljena skoraj pol stoletja. Več o samem avtorju in vsebini knjige: Jože Karlovšek (1900-1963).

Nadaljuj z branjem “Prednaročila knjige “Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe””

Jože Karlovšek (1900-1963)

Jože Karlovšek se je rodil 12. februarja 1900 v Šmarjeti, šolanje je nadaljeval na srednji tehniški šoli v Ljubljani, kjer je leta 1923 maturiral in postal stavbenik. Karlovška štejemo med pomembne proučevalce slovenske ljudske ornamentike, med narodopisce, stavbenike in likovne ustvarjalce. Po stroki je Karlovšek bil gradbenik, na njegovo dekorativno slikarstvo pa je vplival tudi Maksim Gaspari. Napisal je številne knjige in strokovne članke o ornamentiki in stavbarstvu, v Ljubljani pa je po vojni poučeval na srednji gradbeni šoli. Napisal je več razprav in knjig: Slovenska hiša (v dveh zvezkih, 1927 in 1928), Slovenski ornament (v dveh zvezkih; 1935 s podnaslovom Zgodovinski razvoj in 1937 s podnaslovom Ljudski in obrtniški izdelek), Umetnostna obrt: Splošen razvoj in naš slog (1938), Slovenski domovi (1939) in razpravo o lončarstvu na Slovenskem.

Nadaljuj z branjem “Jože Karlovšek (1900-1963)”

Mitološke raziskave Jožeta Karlovška v besedi in sliki

Matjaž Brojan

Kratko življenje in delo Domžalčana Jožeta Karlovška (1900–1963) je bilo izpolnjeno s strastjo raziskovanja vsega tistega, kar se mu je zdelo v slovanski pokrajini lépo in vredno. Kot gradbenik se je poleg raziskovanja slovenske – zvečine lesene – stavbne dediščine usmeril v slovenski ornament, ki ga je raziskoval in soustvarjal vse življenje. Ugotoviti smemo, da je prav ornamentu Karlovšek namenil največ svojih ustvarjalnih moči – v risanje in oblikovanje množice elementov ornamenta in kompozicij je vnesel manično voljo, moč, inventivnost in popolno osebno predanost.

Nadaljuj z branjem “Mitološke raziskave Jožeta Karlovška v besedi in sliki”

O domorodcih sveta in rodni veri

Zemlja daje prostor več kot 5000 domorodcem glede na International Work Group for Indigenous Affairs (IWGIA). Okoli 450 plemenskih (eng. tribal) skupin živi v Indiji, na Papua Novi Gvineji pa je medsebojno nerazumljivih kar 800 jezikov. Za razvrščanje vseh teh jezikov in ljudstev je na voljo obširno delo, ki je izšlo v treh zvezkih leta 2013 (in ponatis 2015, Routledge, ZDA) Native Peoples of the World: An Encyclopedia of Groups, Cultures and Contemporary Issues (Domorodci sveta: enciklopedija skupin, kultur in sodobnih vprašanj), ki vključuje 6 območij (Afrika, Centralna in Južna Amerika, Vzhodna Azija in Oceanija, Evropa, Severna Amerika in Južna Azija in Bližnji Vzhod), 394 domorodnih ljudstev, 79 držav in 49 sodobnih gesel, ki zadevajo domorodna ljudstva po vsem svetu. Merila za izbiro so arbitrarna, kar merila pač vedno so. V enciklopediji je sodelovalo 150 akademikov in neodvisnih strokovnjakov (domorodnih in ne-domorodnih) pod vodstvom glavnega urednika Stevena Danverja, ki je uredil tudi poglavje o Severni Ameriki.

Nadaljuj z branjem “O domorodcih sveta in rodni veri”

Pot miru

Staroverski način življenja v zahodni Sloveniji je, kot beremo v knjigah Pavla Medveščka, prekinila šele industrializacija, ki se ji staroverci niso znali prilagoditi. Dokončno pa je njihov način življenja prekinila šele Prva svetovna vojna, ki je v teh krajih znana kot Soška fronta. Zaradi vojne so bile družine prisilno preseljene v zaledje, moški so odšli na fronto, njihove domove pa je zasedla vojska. Po več letih bojev in človeškega uničevanja so se domačini vrnili na svoje porušene domove, kjer se je šele začela naslednja borba za preživetje. Mnogi fantje se iz fronte niso več vrnili domov, družine so se na tujem pogosto navzele novih navad in opustile dotedanji način življenja, sveti prostori pa so bili postranska vojna škoda. Življenje se je začelo znova, a je prineslo nove težave pod italijansko okupacijo.

Nadaljuj z branjem “Pot miru”