Tuji glasbeniki in glasbene skupine s staroversko glasbo

GLASBENIKI
ŽiariSlav

Slovaški glasbenik, pisatelj in vodja vedomstva, slovaškega rodnoverskega gibanja Rodni krog Miroslav Švický, znan tudi kot ŽiariSlav, začne objavljati članke po prevratu leta 1989. Objavlja članke o slovaški kulturi in reportaže o življenju zamejskih Slovakov. Objavljal je v različnih slovaških revijah in časnikih. Najbolj znana knjiga, ki jo je objavil je Vrnitev Slovenov (slovaško Navrat Slovenov) – Slovaško prirodno vedomstvo in vera leta 1997. Večkrat je predaval o tradicionalni kulturi Slovakov, kot tudi drugih narodov. Kmalu po izidu knjige organizira neformalno združenje rodnoversko združenje, po letu 2000 pa formalno ustanovi Rodny kruh (Rodni krog).

Leta 1998 organizira skupino Bytosti, ki igra na vedomskih obredah in praznikih ter kasneje tudi koncertruje. Na kresni večer leta 2000 prejme duhovno ime Žiriaslav, kasneje pa se je umaknil na samoto, kjer ima majhno kmetijo. Tam organizira duhovne tabore, ker se predava o tradicionalni kulturi in vedmstvu.

Žiriaslav je napisal preko tisoč člankov na različne tematike. 1998 je začel samoizdajati časopis Slovenska Runa, ki je kasneje preimenovan na Vedomski listi. Od 1999 izdaja revijo Diva in koledar Pri-rodni časnik. Leta 2006 je ustanovil spletno stran www.ved.sk, kjer od 2008 izdaja internetni časopis Rodna cesta.

S svojo glasbeno skupino je do 2011 izdal že 11 albumov. Nastopajo pod imenom Žiarislav a Bytosti. Mnogo publike ima na Slovaškem, Češkem in Moravskem. Koncerte je imel že tudi v Veliki Britaniji, Danskem, Avstriji, Rusiji in ZDA. Poleg etno glasbe igra tudi neo-folk (sodobna folk glasba). Svojo glasbo označuje kot »novodrevno«, novo glasbo na starih duhovnih zakladih.

Zasedba Žiarislav a bytosti:
Žiarislav – spev, husle, gitara, fujara, píšťaly
Bohdan Dobroslav – spev, píšťaly
Dobyrad – bubny doby
Barbora – spev, basgitara

Knjižne publikacije:

– Žijeme v období duchovného otroctva (1995)
– Návrat Slovenov (1997)
– Čaro štyroch živlov (1998)
– Čaro prírody (1999)
– PIESŇOSLOVÁ (2008)

www.ved.sk
http://www.bytosti.sk

Nikolaj Emelin

Nikolaj Nikolajevič Emelin (rus. Николай Николаевич Емелин) je ruski pevec poznan po rodoljubnih pesmih inspirirane z kulturo Kozakov, rodnoverjem in kulturo ter zgodovino Starih Slovanov in Kijevske Rusije. Rodil se je 25. 6. 1967 v zahodni Sibiriji, na kozaški vasi Karjakovka (rus. Карякóвка) v severnem Kazahstanu, kjer je že v rosnih letih spoznal kozaško kulturo, način življenja in glasbo. Pri svojem glasbenem ustvarjanju, ki ima srednjeveški in etno pridih, se zgleduje po ruski ljudski glasbi in pri tem uporablja ljudske inštrumente.

Med leti 1986 – 1988 je zmagal na številnih kantavtorskih festivalih in tekmovanjih širom Sovjetske zveze. Od 1988. pa je pričel z profesionalno kariero glasbenika. Pojavljal se je tudi v več glasbenih oddajah na državni televiziji in sodeloval z etno ansamblom „Gornica“.

Emelin sej je posebej proslavil z pesmijo „Rusi – vnuki Svaroga“ (rus. Русь – Внуки Сварога), ki je postala izvzeto poznana, z njo pa vstopa v ring tudi svetovno znani ruski boksarski šampion Aleksander Povetkin. Poleg tega pa Emelin na svojih koncertih, kateri so zelo obiskani, skupaj z svojo skupino Bratje (Братья) pripravi pravi zgodnje srednjeveški spektakel.

Glasbene skupine
Svarica

Na delovanje hrvaške skupine Svarica vpliva tradicionalna slovanska glasba kot tudi keltska in druga staroverska glasba Evrope. Skupina šteje štiri člane, ustanovljena je bila leta 2008. Posneli so demo »Livade Svetovida« , U Ime Sunca (2011) in najnovejši U krilu Moraninom (2013).

Njihove skladbe lahko poslušate na teh dveh povezavah http://www.last.fm/music/Svarica / http://svarica1.bandcamp.com/releases. Več informacij pa najdete na njihovi facebook strani https://www.facebook.com/svarica.

Vedan Kolod

Ruska zasedba Vedan Kolod (ВеданЪ КолодЪ) sta ustanovila Tatiana in Valery Naryshkin. Skupina igra staro rusko glasbo in ljudske pesmi sibirskih ljudstev. Glasbo izvajajo tudi na stare slovanske inštrumente, v besedila pa vključujejo rodno vero.

Več informacij najdete na njihovi spletni strani: http://vedan-kolod.ru/

Percival

Percival je skupina poljskih glasbenikov, ki skupno deluje na več tematskih projektih že več kot 10 let. Skozi leta se je spreminjal glasbeni stil – posledično s prihajanjem in odhajanjem članov.
V svoje aranžmaje vpletajo tudi stare in klasične inštrumente, sami imenujejo svojo zvrst »Heavy Folk«.
Poleg projekta, ki tematsko zajema 2. Svetovno vojno pa je morda eden izmed najbolj vidnih in tudi vsesplošno zelo dobro sprejet projekt glasbe Slovanov in Vikingov. Skupina veliko nastopa v živo, tudi na raznoraznih zgodovinskih prireditvah. V letu 2012 je skupina izdala album Pesmi južnih Slovanov (Pieśni Słowian Południowych), na katerem je tudi slovenska pesem “Ne orji, ne sejaj”.

Uradna spletna stran:
http://www.percivalschuttenbach.art.pl/
http://www.percival.pl/

Kūlgrinda

je litvanska zasedba, ki igra baltske obredne pesmi, znane tudi kot “daine” in promovira staro litvansko kulturo, religijo in folkloro. Osnovo skupine sestavlja družina Trinkunas.

Jar

Poljska skupina Jar igra glasbo slovanskih narodov, besedila pa so povezana z običaji, obredi in ljudsko folkloro. Igrajo na stare inštrumente kot tudi na pastirska igrala, ki so jih sami izdelali. So reden gost na srednjeveških festivalih in drugih zgodovinskih dogodkih. Več o zasedbi Jar na njihovi spletni strani.

Stary Olsa

Beloruska zasedba Stary Olsa (Стары Ольса) obstaja že od leta 1999. Repertuar skupine med drugim sestavljajo beloruske balade, bojevniške pesmi, hvalnice kot tudi druga evropska srednjeveška glasba. Njihov cilj je tudi rekonstrukcija celotne glasbene dediščine Velike kneževine Litve, kjer je Belorusija zavzemala največji kulturni in teritorialni del od 13-18. stoletja. Do sedaj je skupina izdala že osem albumov.

Spletna stran: http://staryolsa.com.

Guda

Beloruska skupina Guda je bila ustanovljena v začetku 90. let 20. stoletja. Osnovni repertuar skupine so skladale obredne pesmi z najarhaične plasti tradicionalne ljudske kulture. V teh pesmih se nam odkriva svet starih bogov, ki so da danes preživeli v folklornem izročilu kot različna mitološka bitija, letni obredi ali skozi krščanske svetnike. Člani skupine so sodelovali v etnografskih ekspedicijah po Belorusiji, kjer so se učili tradicionalnega petja neposredno od starejših žensk, ki so ohranile do danes znanje, duh in čustva preteklosti.

Prvi album nosi naslov Arhaični obredni spevi «Архаічныя абрадавыя спевы, 2002/2007», drugi Igre bogov “Ігры багоў, 2005” in tretji Zarja »Zara, 2006«. Album Igre bogov predstavlja najstarejšo plast, indoevropsko podstat beloruskih pesmi. Album se začne s kozmogonskim mitom o nastanku Zemlje. Naslednja pesem je o zmaju. Jurij (Yurja) je krščanska naslednica Jarila. Raziskovalci menijo, da je Jurij (verjetno sin boga gromovnika) utelešena sila narave in praznika pomladi. Nekateri menijo, da je Jurij personifikacija boga Peruna, drugi boga Sonca. Mit o borbi boga groma z Velesom je centralna nit indoevropske mitologije. Prav tako so mitološki incest, dvojčka in ostali motivi v albumu Igre bogov. Pesmi na albumu so predstavljene skozi igro Sonca in ljubezni med Luno in Zarjo.

Guda se je uveljavila ravno zaradi svoje izvirnosti in zvestobe tradicionalni glasbi. Šele kasneje, s tretjim albumom, ki ga je posnela skupaj z rusko skupino Droll, so začeli izvajati tudi druge evropske srednjeveške in tradicionalne skladbe. Skupina Guda pogosto gostuje na koncertih in festivalih med Baltikom in Črnim morjem.

Ime »guda« verjetno izvira iz beloruske besede »gud«, glasbeni ton, »gudzec«, izvajati dolgotrajen nizki ton, kar je sorodno tudi slovenskemu »godec«. Druga razlaga pravi, da je ime »guda« povezano z litvansko gudas in latvijsko guds »Belorus, vzhodni sosed«.

Prva dva albuma si lahko prenesete na sledeči povezavi pod imenom “скачать”: prenos.

Deli