Skrivnost pentagrama

Ivan Mohorič je v svoji knjigi “V zvezdi piše vse” nakazal, da se pentagram pojavlja skozi vso našo zgodovino. Niza primer za primerom iz še danes neraziskanih skrivnosti sveta. Zanimivo branje, ki pa ti že vnaprej da več vprašanj kot odgovorov.
Kdor je hodil po cerkljanskih vaseh ve, da je bila tam nekoč težka borba za pridobivanje vsakdanjega kruha. Razgiban teren je razlog, da so ceste slabe in strme, kar pa je vplivalo tudi na migracije in trgovino. Posebna zanimivost so vsekakor stare cerkve, ki jih srečamo v vsaki vasi. Kar pa še posebej pade v oči prišleku, je, da ponavadi cerkve niso sredi vasi, kot bi bilo smiselno, ampak ponekod kar sredi njiv, travnikov, daleč stran od hiš. Čemu je tako, domačini pravijo da se je na tistem mestu pojavljala slika svetnika oz, da so s postavitvijo cerkve samo izpolnili njegovo željo ali pa so začeli cerkev graditi drugod in se jim je ponoči vse podrlo ter se je material čudežno prestavljal na tisto mesto. Iz tega lahko izluščimo ugotovitev, da mora cerkev stati točno na tistem mestu. Ivan Mohorič je zapisal, da v povezavi z drugimi tvori “božji podpis”, ki h krati hrani tudi informacijo o nečem, kar je skrito. Šele če pogledamo stvari kompleksno, lahko podpis vidimo, toda ali bomo lahko našli tudi skrivališče?

Ostanki stare cerkve v Jagrščeh, ki stoji pod vasjo. Zgrajena je bila 1492. in opuščena 1787. leta, ko je bila posvečena cerkev sv. Uršule na grebenu nad vasjo. (planinskodrustvo-medvod.si)

Božji podpis je torej pentagram, katerega krake označujejo cerkve. Te pa so:

-cerkev sv. Jurija v Šebreljah,
-cerkev sv. Ivana malo izven vasi Šebrelje,
-cerkev sv. Uršule v Jagrščeh,
-cerkev sv. Pavla na Želinu,
-ter kota 553 na Roglci.

Tudi Roglca ni naključje. Če potegnemo črto s konca kraka, ki ga označuje cerkev sv. Ivana do Roglce in naprej pridemo do cerkve sv. Urha v Gorenjih Ravnah. Tar obratno, če potegnemo črto z nasproti ležečega kraka sv. Ivana, to je cerkev na Želinu sv. Pavla na Roglco in naprej se nam črta ustavi pri cerkvi sv. Lenarta na Bukovem.

Domnevna postavitev cerkva v pentagramu (Klikite na sliko za večjo resolucijo)

Ko pogledamo na zemljevid vidimo, da se nam je izrisal skoraj pravilen pentagram. >Napaka< v kotu je vsega tri stopinje. Zanimivo je, kako nam zunanje cerkve označijo simetrale zvezde in tri stopinjsko linijo odstopanja od njih. Kot treh stopinj nam markirajo cerkve sv. Kancijana na Reki; cerkev sv. Katarine v Otaležu markira simetralo zvezde, ki poteka od sv. Ivana v Šebreljah do cerkve svetega Nikolaja v Jaznah; bukovška cerkev sv. Lenarta ter cerkev sv. Marije v Policah.

Kakšna je resnica in kaj nam hoče povedati lik pentagrama v naravi, ki ga označujejo božji hrami? Nedvomno so cerkve postavljene stran od vasi, zato, ker tam morajo biti, da so v pravem razmerju z ostalimi. Ali so vse cerkve nadomestile prejšnja poganska svetišča ne moremo zatrditi, lahko pa domnevamo. Nedvomno pa gotska cerkev sv. Ivana oz Janeza Krstnika v Šebreljah na skrajnem severnem delu planote stoji na mestu, kjer je nekdaj stalo pogansko božanstvo Soncu. Janez Krstnik je godov ravno na poletni solsticij ter je prekril prejšnje božanstvo Kresnika. To nam priča tudi napis na modrem polju nad glavno oltarno sliko: JANES KRESNIK.
Cerkvica sv. Ivana je bila po nekaterih trditvah zgrajena davnega leta 1152. Po odredbi cesarja Jožefa II. je bila leta 1763 porušena. Po več kot sto letih so prebivalci cerkvico popolnoma obnovili in nad vhodna vrata zapisali letnico obnove 1870. Ohranjena je tudi prošnja župana in dušnega pastirja, ki prebivalce naprošata, naj darujejo denar, ker so stroški obnove veliki. V prošnji zapišeta tudi, da od kar ni bilo cerkvice, je bilo več slabih letin in da se mnogokrat nad svetiščem razne svetlobe vidijo. Da je res moč domnevati, da so tudi drugod stali poganski hrami, nam priča tudi poselitev prostora, ki sega daleč nazaj pred nastopom krščanstva v naših krajih. Kraška planota, na kateri stoji vas Šebrelje je tako rekoč naravna utrdba. Ni neznano, da so si ljudstva v obdobju gradišč pa tudi že prej za bivališče zbrali lahko branljiv in težko dostopen prostor. Tudi ostale vasi: Jagršče, Roglca, Police, Bukovo so visoko nad reko Idrijco, na naravni polici, grebenu ali planoti. Ne nazadnje, prazgodovinsko arheološko najdišče Divje babe se nahajajo ravno nad strugo reke Idrijce oz z druge strani gledano pod cerkvijo sv. Ivana.
To, da pentagram, katerega označujejo cerkve ni naključje je zagotovo. Kakšen namen in še mnoga druga vprašanja, ki se nam porajajo ob tem pa bodo morala še počakati na ponovna raziskovanja. Lahko pa, da bodo ostala tudi večno zavita v tančico skrivnosti.

Cerkev sv. Janeza Krstnika

Literatura:
∙ Mohorič, I.: V zvezdi piše vse: priročnik za prostozidarske mojstre. – Bogataj, 1994

Deli