S simpozijem “Pozno pokristjanjevanje slovenskega ozemlja” in kulturnim dogodkom ob Mrzlem studencu zopet obudili duh staroverskih prednikov.

V soboto, 12. velikega srpana 2017, je Društvo Slovenski staroverci skupaj s Turističnim društvom Kobarid pripravilo simpozij “Pozno pokristjanjevanje slovenskega ozemlja” in kulturni dogodek ob Mrzlem studencu. Dogodek je bil organiziran v spomin na prednike, ki so častili drevo in studenec, ter je bila zaradi tega nad njih poslana križarska vojska, da ju poseka in zasuje. Več o tem dogodku si lahko preberete v članku »Križarski pohod nad Kobaridce«. Dogodek je bil hkrati tudi otvoritev Mrzlega studenca, kjer so člani Turističnega društva Kobarid posadili lipo, uredili studenec, postavili kamnita znamenja in uredili prostor. Tako lahko na tem mestu sedaj vsak svobodno časti drevo in studenec in jima izkazuje čast, ki se dolguje naravi.

Nabito polna dvorana v Domu Andreja Manfreda.

Preko celega dneva je potekal strokovni simpozij v nabito polnem Domu Andreja Manfreda, na katerem so predavali strokovni in ljubiteljski raziskovalci. Simpozij je bil razdeljen na dva dela. V prvem sklopu z naslovom »Staroverstvo« so predavatelji predstavili staroverske aspekte verovanj, medtem ko so se v drugem sklopu z naslovom »Pokristjanjevanje« osredotočili predvsem na vprašanje pokristjanjevanja starovercev od samih začetkov do 20. stoletja in na izzive povezane z udejanjanjem človekovih pravic v kontekstu svobode misli, vesti in veroizpovedi.

Slušatelje in predavatelje je najprej prijazno pozdravila Natalija Rot, predsednica Turističnega društva Kobarid, zatem pa je simpozij slovesno odprl še župan občine Kobarid, Robert Kavčič.

Simpozij je otvoril Domen Češarek z predavanjem v katerem je obravnaval etnoastronomske vidike lune v posoškem in širšem slovenskem folklornem izročilu. Luna je v mitoloških nazorih univerzalni simbol bioloških ritmov, časa, rojstva in smrti hkrati. S svojim neprestanim obnavljanjem, spreminjanjem in vodno simboliko pa v različnih kulturah sveta simbolizira žensko elementarnost.

Jože Munih je predstavil izročilo o zdravilnih izvirih v Breginjskemu kotu. Voda je za radiesteziste še posebno zanimiva, saj lahko hrani veliko energetsko in zdravilno vrednost. To pa je verjetno imel tudi čaščeni studenec, ki so ga zasuli križarji v Kobaridu. Posočje pa je bogato tudi z drugimi zdravilnim izviri. Jože Guardjančič se je v svojem referatu in predstavitvi spraševal ali so staroverci vplivali na vreme? V ljudskem izročilu in zgodovinskih zapisih pogosto naletimo na primere človeškega delovanja z željo vplivati na vremensko dogajanje. Danes vse tovrstne primere obravnavamo kot neke vrste vraževerje, priznavamo jim kvečjemu religiozni pomen, resnega znanja pa po njegovem mnenju v teh zapisih ne opazimo. Boris Čok je vse življenje po malem zbiral pričevanja o še živih staroverskih obredih, svetih krajih in običajih ter jih objavil že v ponatisnjeni knjigi V siju mesečine. Predstavil je staroverstvo na Krasu, ki je prav tako eno izmed območij, kjer se je stara vera ohranila prav tako dolgo kot v Posočju. Mednarodno udeležbo je otvoril italijanski kolega Federico Fregni iz rodnoverne skupine Societas Hesperiana. V angleščini je predstavil tradicijsko kontinuiteto in medevropski sinkretizem v vzhodnoalpskem prostoru. Prvi sklop predavanja pa je zaključil predsednik našega društva Nejc Petrič z predstavitvijo pomena drevesa v staroverstvu in mitologijah ter se poskušal približati temu, kakšen pomen je imelo posekano drevo za staroverce v Kobaridu leta 1331.

Po kosilu je bil čas za drugi sklop. V drugem delu so bile predstavljene metode pokristjanjevanja Slovencev in z njimi povezane teme. Pavel Medvešček je trenutno najbolj pomembno ime pri raziskovanju staroverstva. Predstavil je poteka pokristjanjevanje pri starovercih v njegovem zbranem izročilu pri posoških starovercev. Marko Hren je v svojem prispevku dotaknil varovanja človekovih pravic in spregovoril o aktualnih ocenah spoštovanja ustavnih pravic glede staroverstva v Republiki Sloveniji danes. Dotaknil pa se je tudi problematike napačnih oziroma ponekod nikakršnih predstavitev avtohtonega varovanja v šolskih načrtih in večletna prizadevanja po odpravi teh anomalij. Naslednja predavateljica Mirjana Borenović pa je predstavila metode pokristjanjevanja Slovencev od 8. do 14. stoletja z današnjega z vidika misijonarskih pristopov. Cirila Toplak je predstavila politično-zgodovinski kontekst pohoda na Kobarid 1331 in razložila širše ozadje papeške uvedbe inkvizicije za boj protikrščanskim herezijam. Tudi v kontekstu Bevkove povesti Umirajoči bog Triglav. Bevkovo povest je dodatno osvetlil Zoran Božič, ki je povest primerjal s Krstom pri Savici Franceta Prešerna. Kot zadnji predavatelj je nastopil beloruski raziskovalec etnoastronomije Tsimafei Avilin, ki je predstavil ljudska imena zvezd pri Slovanih (nekatera so skupna tudi Slovencem) in povedke, ki stojijo za njimi. Slednje so pogosto podobne in so razširjene po različnih delih Evrope. Predstavil je tudi novejša krščanska imena zvezd in njihovo hipotetično pokristjanjevanje. Poleg tujih predavateljev so nas z obiskom počastili tudi gosti iz Češke.

Po končanem simpoziju je sledil večerni kulturni program pri Mrzlem studencu, Večerni program je s svojim pozdravom odprla Natalija Rot, predsednica Turističnega društva Kobarid in ga je nadaljevala sociologinja Lenka Raspet, ki je orisala in poudarila pomen zgodovinskega dogodka »križarskega pohoda nad Kobarid«.

Otvoritev Mrzlega studenca.

Sledila je otvoritvena slovesnost in ceremonialni poklon predstavnikov staroverskih skupin drevesu in predavateljev. Rdeča nit poklona je bilo upanje in zaveza, da se sveta mesta starovercev ne bodo več uničevala, ampak bodo ohranjena in prosto dostopna tistim, kateri jih še vedno prepoznavajo kot sveta. Poklon je bil simbolno dejanje, ki je predstavljalo zahtevo po koncu verske nestrpnosti do starovercev, ki je v preteklosti tako tragično zaznamovala Kobarid. Nepozaben dan sta s koncertom zaključila Ljoba Jenče in Tomaž Plahutnik.

Ljoba Jenče ob novo zasajeni lipi.

Velika obiskanost in zanimanje za simpozij »Pozno pokristjanjevanje slovenskega ozemlja« kaže na dejstvo, da je staroverstvo aktualna tema, ki privlači izjemno raznovrstno poslušalstvo.  Za več informacij o simpoziju (slike, posnetki, drsnice, publikacije itd.) sledite naši spletni strani, kjer bomo sproti objavljali informacije povezane s  simpozijem in prihodnjimi dogodki na temo staroverstva.

Še enkrat pa se v društvu zahvaljujemo našim soorganizatorjem iz Turističnega  društva Kobarid, predavateljem in vsem obiskovalcem!

Tekst Mirjana Borenović in Matija Kenda

Foto: Dejan Ogrinec

Deli