Opis staroverskega obreda v spodmolu Triglavca

Članek je povzetek članka “Opis poganskega obreda v spodmolu Triglavca” Borisa Čoka, ki je bil objavljen v Studia mythologica Slavica

Avtor Boris Čok sicer član našega društva, vodnik po Krasu in Brkinih, raziskovalec in zapisovalec ljudskih izročil na Krasu, v prispevku opisuje staroverski obred plodnosti, ki je potekal v spodmolu Triglavca pri Divači. To izročilo mu je leta 1967, tik pred svojo smrtjo po ustnem izročilu svoje babice, povedala njegova prababica Marija Ban – Frigljeva, rojena 1877 v Preložah pri Lokvi. Obred so izvajale posamezne družine iz te vasi do približno leta 1830. Bistveni element obreda je bil ritual priklicevanja mitološkega bitja oz. božanstva Deve za zaščito pridelka na poljih v prihodnjem letu od htonskega ženskega demona More.

OBRED

Na jesen, ko je bilo požeto še zadnje žito ajda, so se častilci starega kulta plodnosti skrivaj in potihem dogovorili, da bodo ob prvi polni luni pripravili obred v jami Triglavci. Dan pred tem so skrivaj šli k čudežnemu izviru Uruəće (Vroček). Takrat je kristalno čista voda izvirala pod temno sivo skalo iz fliša. V bližnji okolici so nabrali praprot in jo pomočili v izvirsko vodo.

Dekleta so namočila praprot v izvirsko vodo (Prikaz iz dokumentarnega filma Osvatina – poganski ogenj)

Praprot so skrili v vreče in jo odnesli domov. Naslednjo noč so se skrivaj zbrali na hribu Golcu. Štiri najlepša dekleta-svečenice, oblečena v bele lanene obleke, so si zataknila praprot okoli pasu (1). Praprot naj bi jih varovala pred besi. V Preložah je še danes ohranjena kletvica, verjetno nekoč urok: »Bes te plentaj«! Starešina je v malhi iz pla-tna nosil tri vrste žita: pšenico, rž in ajdo. Podali so se na pot proti jami Triglavci in Luna jim je svetila, da so lahko našli pot. Po hribu so se spustili navzdol do Stopc, mimo jame V Stopcah, iz katere so prihajale meglice, nato po ozkem kolovozu čez gmajno v Hrastovcah na Greben. Od tod čez Ravni do kamnitega Koblaka in še rahlo navzdol po brezpotju k jami Triglavci. Na robu udornice so prižgali baklo in se po nadelani poti napotili navzdol do spodmola. V spodmolu je na dnu podolgovat obredni kamen z manjšo škovnico – ponvico v katero kaplja voda s stropa nekdanje jame. Štiri dekleta so se postavila okrog kamna, si odvezala pasove iz praproti (2) in jih položila preko kamna. Starešina, kije bil neke vrste sveti mož, tako naj bi nastal priimek Božeglav, je iz malhe vzel zrnje žit in jih tako, kot so po vrsti dozorela na polju, stresel v škovnico. Dekleta so položila roke na kamen in starešina je spregovoril:

»Deva dəj də duobru bi rədila, də muəra nəč jəm nebi slabγa strila!« (3).

Dekleta so trikrat vzkliknila: »Deva jarovi!« Starešina je z dvignjeno baklo zaokrožil okoli kamna, nakar so dekleta pobrala pasove iz praproti in si jih ponovno pripela (4). Počasi so se začeli vzpenjati in starešina je na robu doline ugasnil baklo.

Obred plodnosti (Prikaz iz dokumentarnega filma Osvatina – poganski ogenj)

Tiho so se vračali po isti poti proti svoji vasi. Ob prihodu v zgodnjih jutranjih urah so dekleta tiho klicala domače pse, da ne bi lajali. Zaupnim družinam so naslednji dan zvečer nesla praprot, da so jo položili na domače ognjišče. Posvečena praprot je rodbino varovala pred nesrečo: boleznimi, naravnimi ujmami, nezgodami in lakoto. Ko je poteklo nekaj dni in je Luna prešla v prvi krajec, se je starešina s sekiro v roki in z malho čez ramo ob belem dnevu napotil k jami Triglavci, kot da gre na gmajno. Previdno, da ga ne bi kdo sledil, se je napotil v spodmol. V škovnici na obrednem kamnu je zagledal zelen šopek. Zrnje v vodi je vzklilo. Previdno ga je pobral in položil v malho ter se odpravil nazaj v vas. Naskrivaj je odšel na njive, ki so bile zorane in posejane od njemu zaupnih kmetov. Tam kjer je bilo namenjeno za pridelovanje žita v naslednjem letu, je v grudo zataknil vzklilo zrno in dejal: »Jari!« Temu polju v Preložah se še danes reče Jarovce.

Zadnji obred naj bi bil konec 30-ih let 19. stoletja. Tako je rekla Jožefa Mljač – Pepa Žvnkova. Ko se je začelo pogozdovanje gmajne, naj bi gozdni čuvaji presenetili starešino v spodmolu in ga pretepli, vendar so to samo namigovanja. Tudi govorice, da so v Podgovju (Pod gavgami) obesili krivoverce, niso dokazane, bolj verjetno je, da so obesili avstrijske dezerterje ali francoske vojake iz napoleonskih vojn. Kaj se je v resnici zgodilo, mi še do danes ni uspelo izvedeti. V Preložah danes nihče o tem ne ve nič.

Opombe:
1, 2, 4 – Neskladje med tem, da so dekleta zataknila praprot okoli pasu (1) in tem, da so pri obredu odvezala pasove iz praproti (2) in jih pozneje zopet pripela (4), izhaja iz pripovedi. Verjetno so dekleta nosila pas, v katerega so zataknila praprot in tega potem odpela ter ponovno zapela.

3 – »Deva daj, da dobro bi rodila, da mora nič jim ne bi slabega storila«

Viri in literatura:
∙ Čok, B., Opis poganskega obreda v spodmolu Triglavca: Studia Mythologica Slavica 13, 2010. – ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, Universita degli Studi di Udine, Dipartimento di Lingue e Civilta dell’Europa Centro-Orientale

Glej še:
Prikaz obreda v dokumentarnem filmu Osvatina – poganski ogenj, dokumentarna oddaja v spomin pesniku Ivanu Volariču – Feotu

Deli

Z nadaljevanjem obiska se strinjate z uporabo piškotkov več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close