Marian Wawrzeniecki (1863-1943) – Društvo Staroverci

Marian Wawrzeniecki (1863-1943) je danes najbolj poznan po svojih slikah slovanskih obredov žrtvovanja, manj pa, da je bil tudi začetnik znanstvene arheologije in religiologije na Poljskem in neutruden promotor Slovanov.

Marian Wawrzeniecki Foto: Anna Kowalska

Njegova najbolj priljubljena tema portretov je bila ženska kot žrtev, saj je zastopal stališče, da je bila ženska pri Slovanih bolj cenjena od moškega. Žensko materinsko vlogo je razumel kot njeno žrtvovanje za novo življenje.

Wawrzeniecki je bil učenec Jana Matejke in član krakovske Akademije Umetnosti. Raziskoval je davno zgodovino Slovanov. Vodil je izkopavanja na mestu bitke pri Raclavicami. Svojo poklicno raziskovanje je prenesel tudi v svoje umetniško ustvarjanje, saj je slikal slovanske gaje, zmaje in žrtvovanje. Njegovi kontroverzni pogledi so odmevali pogosto odmevali med znanstveniki in umetniki. Danes je Wawrzeniecki razumljen tudi kot eden od začetnikov slovanskega rodnoverja na Poljskem.

Med njegov umetniški opus so se zapisali cikli slik »Mučeništvo čarovnic« in staroslovanski cikli »Żalniki«, »Kurgani«, »Gaji«, »Žarni grobovi«, »Svetovidi«, »Maliki« in »Nekdanji slovanski bogovi«. Na slikah se je podpisoval z monogramom kolovratom (levosučno svastiko oziroma pradavnim sončnim simbolom), ki ga je imel vezanega tudi na oblekah. Kolovrat je uporabljal tudi pod nemško okupacijo v zasedeni Poljski. Eden pogostejših motivov na njegovih slikah je bog Svetovid, na splošno pa so bila dela posvečena Slovanom (do tega časa še ne zaradi slovanskega rodnoverja). Wawrzeniecki ni bil uradno član takratne rodnoverske skupine Krog častilcev Svetovida, bil pa je član krakovske umetniške skupine Pleme Rogatega Srca, ki se je navdihovala iz pradavne slovanske zgodovine.

Za slikarstvo Wawrzenieckega je pogosta simbolika, erotika in motivika praslovanske in srednjeveške vizije sveta. Zaradi pogostega slikanja mučenja čarovnic je bil imenovani tudi »slikar čarovnic«.

Žrtvovanje na slovanskem kurganu.