Kresnik (v izgovarjavi tako krésnik kot kresník) je  eno od najpomembnejših staroverskih božanstev, ki je izpričan samo na Slovenskem in severnohrvaškem področju. Povezan je z najpomembnejšim staroverskim praznikom v letu, to je na kresno noč, ki se jo praznuje 23. rožnika. Kresna noč je zaradi močne simbolične vloge, vraževerja in praznovanja preživela in ohranila tudi v krščanstvu z njo pa tudi božanstvo Kresnik, ki predstavlja najbolj kompletno ohranjeno zgodbo kakega božanstva med vsemi Slovani.

Etimologija

Izvor imena božanstva ni točno pojasnjeno in je apelativ, pravo ime boga je bilo tabuizirano in zato skrito. Po etimologiji je prav tako apelativ Peruna.  Perun se izvaja iz pomena »tisti, ki udarja,  indoevropski koren *per-, *perk-, *perg namreč pomeni udariti. Tudi Kresnik torej izhaja iz istega pomena, slovenska beseda kresniti pomeni »močno udarjati”. Kresnika so povezovali z ruskim Horsom in z indijskim Krišno, ki imata poleg podobnega imena tudi podobne solarne funkcije. Franc Jeza je predlagal povezavo s staronordijskim hress v pomenu »svež, ognjen, živ, živahen, vesel«, Alemko Gluhak je razlago iskal v indoevropeskem korenu *ker-, kre-, »rasti, hraniti«, Vatroslav Jagić je koren *krs-, kars- povezoval z iranskim svetom, ker pa so zaščitniški Kresniki/Krsniki sorodni srbskim varuhom zemljišč, ki so se imenovali Krstovi, Maja Bošković-Stulli in Pavle Merku zato predlagata, da koren izraza Kresnik/Krsnik najdemo v besedi krst, »križ«, kar bi razložilo, zakaj so Kresniki delovali na križiščih. Nikolaj Mihailov je iskal vzporednice na balto-slovanskem področju in ga povezal z baltskim praznikom Kresze, staroslovanska beseda *krěsъ pa je pomenila ogenj. Izvor besede *krěsъ lahko po Mihailovu lahko povežemo s Soncem in s Sončnim obratom.

Sončno ali htonsko božanstvo ali mitski knez Slovencev?

Kresnika moramo razumeti v različnih vlogah, saj je tekom stoletij, kot vsi staroverski bogovi v dobi dvoverstva, dobivali novo vlogo v mitoloških zgodbah, nekatere njegove funkcije so se zgubljale, spet druge pa na novo razvijale. Poznamo mitološko pripoved pomladnega Jurija in Mare, ki se na kresni večer poročita pod imeni Ivan Kresnik in Mara. Najdaljši dan v letu in najmočnejša sončna moč sta temeljni funkciji tega sončnega boga, kot tudi vseh ostalih sončnih bogov pri drugih nacionalnih tradicijah. Še preden pa je prišlo pri staroverskih Slovencih in drugih ljudstvih Evrope v ospredje čaščenje Sonca, kot najvišjega boga, je verjetno bil v ospredju bog groma in bliska. S počasnim zatonom enega, se je vzdigoval kult drugega, oba pa sta verjetno dolgo časa vzporedno obstajala, kot lahko razberemo z ohranjenih kresnikovih pripovedi. Gromovnikove funkcije Kresnika, tako kot sončne, vidimo v njegovem imenu, saj nam poleg kresa sporoča tudi kresati se, pomensko boriti se. Poleg tega pa tudi v zgodbah, kjer s strelami pokončna Vedomca ali kačo s katerimi se bori na nebu. Vedomec je lahko tudi krivi Kresnik, saj gre za tistega, ki ve oziroma vidi, kot nam sporoča pomen imena Vedomec. Ženska oblika Vedomca je »vešča«, tista, ki je vešča znanja. Ob koncu uspešne Kresnikove borbe proti njegovemu zemeljskemu sovražniku nastopijo padavine dežja pomešane s pšenico, kar simbolizira plodnost. Ob teh gromovnikovih vlogah Kresnika nam pred oči razumljivo stopi glavni bog groma Perun, ki ima prav tako že v imenu skriti koren udarjanja. Prav lahko, da je Kresnik nadaljnja faza Peruna, saj je že nekje na pol poti med Perunom in Svarogom, saj ima tako funkcije prvega kot tudi drugega boga.

Šamanski kresniki

Kresnik kot božanstvo se pojavlja skupaj s Kresniki, ki predstavljajo duhove in junake s čarobnimi močmi; izvor besede prvotno morda ni skupen za obe izročili. Danes govorimo o dveh povsem različnih mitoloških tradicijah. Nikolai Mikhailov npr. loči starejšo in mlajšo tradicijo- starejša tradicija govori o bogu Kresniku, mlajša pa o junaku oziroma dobrem duhu. Šmitek je spremenil to poimenovanje in raje govori o mitološkem Kresniku, kjer je poudarjen božanski vidik, in o ekstatičnih Kresnikih, kjer je poudarjen ekstatičen in magičen vidik. Lik božanskega Kresnika najdemo le na območju Slovenije in Avstrije, liki Kresnikov/Krsnikov pa so poznani še ponekod v hrvaški Istri in Dalmaciji.

Ekstatični Kresniki imajo vrsto vzporednic v bližnjih in bolj oddaljenih pokrajinah. Sorodni so jim furlanski benandanti (dobrodelniki), srbsko-črnogorski vjetrovnjaci ali zduhači, madžarski taltosi, korziški mazzeri in baltski volkodlaki. O razvoju razmerja med božanskim Kresnikom in ekstatičnimi Kresniki ni enotnega mnenja. Damijan J. Ovsec trdi, da se je božanski Kresnik šele kasneje navzel sončnih značilnosti, in da je prvotno šlo za htonsko bitje . Nasprotno pa Mikhailov trdi, da se je Kresnik razvijal v drugačni smeri. Pogansko božanstvo naj bi se prelevilo v dobrega duha, ta pa potem v dobrega junaka, pri čemer je Mikhailov v božanstvu videl Peruna, v dobrem duhu Kresnika, v dobrem junaku pa Sv. Jurija.

Božanstvo po pokristjanjenju

Zaradi sorodnega zvena besed Krstnik in Kresnik ter zaradi bližine svetnikovega goda je čaščenje staroverskega Kresnika postopoma izpodrivalo čaščenje Sv. Janeza Krstnika. Kresnikov mitološki cikel se je vsaj deloma postopoma prenesel v izročilo Sv. Janeza Krstnika ali Šentjanža- zato se ob njegovem godovanju 24. junija ohranili pod imenom Ivanovi, Janezovi ali Šentjanževi kresovi vse do danes. Polno pripovedi so si naši predniki pripovedovali o Kresniku in njegovem nasprotniku Vedomcu oziroma Kačji kraljici, ki se tudi bojuje s Kresnikom. Mnogo teh se prepleta z gradom Vurberk na Štajerskem.

Literatura:
· Šmitek, Z.: Mitološko izročilo Slovencev: svetinje preteklosti. – Študentska založba, 2004
· Ovsec, D. J.: Slovanska mitologija in verovanje. – Domus, 1991
· Kelemina, J.: Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva: z mitološkim uvodom. – Družba sv. Mohorja, 1930
· Mikhailov N.: : Mythologica slovenica: Poskus rekonstrukcije slovenskega poganskega izročila – Mladika, Trst 2002