Ko slišim v svoji krvi temačne krike ilirskih druidov

Da nekaj prispevam k izravnavi historične karme
Začel sem zelo abstraktno
Predstavno nejasno
Ampak od kod naj pride
Sijoči izraz podob v slovenskem jeziku
Ko slišim v svoji krvi
Temačne krike ilirskih druidov
Ubitih med Sočo in Kolpo
Jure Detela

Ob Beletrinini izdaji zapuščine Jureta Detele (1951-1992) na obsežnih več kot tisoč straneh objavljamo besedilo v pesnikov spomin. Zbirko pesmi je uredil Miklavž Komelj, nastala pa je kot rezultat urednikovega večletnega sistematičnega, poglobljenega preučevanja pesnikove literarne zapuščine in dvajsetletnega poglobljenega preučevanja njegovega opusa. Detelove pesmi pogosto obravnavajo človekov odnos do živalstva in narave ter vsebujejo poudarjeno etično noto, ki presega običajno ekološko zavest.

Detelovo življenjsko delo, ki ga razberemo v Beletrinini izdaji Izbranih pesmi Jureta Detele, je emblematsko delo raziskovalne umetnosti, na nek način tudi zgodnjega znanilca trenda BodyArta. Pesmi Jureta Detele so sinoptične študije procesa, ki z vso strastjo in predanostjo ponazarja kako slovanska poganska duša išče svojo identiteto in razmerja z bitji v pri-rodi. Detela je poseben, saj (si) pri tem postavi normo NENASILJA kot osnovni zakon! Kot imperativ, celo Kot boga, ki ga obsedeno in brez vsakršnega popuščanja preverja v sebi in na sebi. Tako je delo izjemne vrednosti, in v slovenskem merilu zagotovo izstopajoč primer zapisa o naporu pesnika v iskanju etične limite.

Da gre za študijo, za eksperiment, Detela pove s svojim napisom, ki so ga uredniki postavili na zavihek impozantnega natisa: »Bog se uči na mojem primeru«. Ne več ne manj – pesniška zbirka kaže na poganski-božji eksperiment, ki se mu je Jure dal scela in popolnoma na voljo. S tega zornega kota pa je Beletrinini izdaja avtorjevih pesmi ne le monumentalna temveč civilizacijska prelomnica.

Urednik se je pogumno odločil, da objavi vse, dokončane in ne objavljene pesmi, kot tudi osnutke in sicer sistematično vse variante ter skice in tudi zgovorna pisma Detele uredništvom in urednikom. Miklavžu Komelju gre vsa zahvala za celovitost in temeljitost dela.

Jure Detela

Šele iz celotnega gradiva lahko namreč zares razberemo, kako intimno in totalno se je Detela posvetil raziskavi in eksperimentu iskanja lege v kateri bi lahko vzpostavil enakopraven odnos za dialog z živalskim svetom in svetom drugih bitij. Detelovo življenjsko delo je neprecenljive vrednosti in navdih za iskanje nove etike v sobivanju človeka s pri-rodo.

Pogejmo si rdečo nit Detelovih pesmi skoz izbrane primere verzov. Iztrgani citati iz pesmi bi bili nedopustno ravnanje brez opozorila bralcu, naj pri sveti streli vzame Izbrane pesmi v celoti v roke. Citate smo iztrgali s tresočo roko – da bi bralce opozorili na prelomni značaj Detelovega dela pri brezupnem klicu k vrnitvi naravne kozmologije in etike do vseh bitij NAZAJ v ROD – v brezupnem klicu, da se s tako etično limito, kot je z njo eksperimentiral in z njo umrl Detela, soočimo kot skupnost.

Jure – oprosti, ker ti trgam pesmi. Tega si ne bi bil dovolil, če bi ne bila bila pred tvojim odhodom in po njem tako zelo v duhu ves čas povezana. Hvala ti, zdaj bom govoril s tabo, ko pišem bralcu.

 

 V pesmi na strani 891 si izpovedal poslanstvo svojega pisanja takole

Prišli smo, da bi našli skladje s tabo

Gibljivi sanjski svet potokov, smrek in praproti

Ki skrivajo živali

 

V eni od kasnejših pesmi si se natančno umestil – dinamično v prostoru, kot pesnik. Samorefleksija je nasploh tvoje izrazita lastnost – čeprav si bil najmanj 3 desetletja pred časom, si svojo pozicijo v času znal opredeliti na las natančno. Ni ti preostalo drugega, kot da se postaviš v pozicijo pesnika.

 

Na Str 899 V pesmi z naslovnim verzom

Kako poganstvo pada iz zgodovine

…v kateri kot sam praviš, »izgradiš razdaljo med tem kar sem in tem kar si želim«

In v tej razdalji stoji  PESNIK »namensko imenovan pojav kot pesnik, kot JAZ«.

Edini vzdržen in resnični jaz v situaciji »izgubljenega poganstva« je zate v poziciji PESNIKA. S tem daješ poklicu pesnika revolucionarni značaj.

Takole glasi celotna tvoja pesem – meni pa oprosti za interpretacijo.

 

Kakor poganstvo pada iz zgodovine!

Tako si zmeraj izgradim razdaljo

Med tem, kar sem, in tem, kar si želim;

Kar je v jetniškem času kraljevalo

Med barvnimi spomini se drobi

Kakor oklep, ki se iz zgodovine

Kruši v poganstvo, brez enotnosti

Sveta , v katerem se dokončno ukine

Ekstaza uporniške osuplosti.

Tu stoji pesnik;

Namensko imenovan pojav kot pesnik;

Kot jaz.

 

V svoji življenjski študiji se poigravaš s svetovnimi kozmologijami in pogledi na svet, a posebej natančno se sklicuješ na izgubljeno poganstvo Slovencev

Poglejmo na primer pesem  na strani 926

In reci Holderlinovi duši

Da v tem stoletju nismo gradili Olimpa

Preveč smo bili samotni,

Obremenjeni s smrtnimi mislimi

Ali pa z iskanjem razmerij v zlu in zatiranju

Tu smo se večkrat izgubili

V boju z zlimi bogovi nismo zmogli biti pogani

Ker smo se bali sovražnih bogov

 

Ali pa V skicah  pesmi na strani 1097 – ta   ima kot ena redkih naslov

Oblak

Še zmeraj traklovski tripi:

V tvojem

Rumenem soju spijo

Duše umrlih krotkih živali

S kopiti in parklji. Je monas

Tvoje bleščave 

Neki blagi poganski bog

Že zdavnaj pozabljen

Zate pravi, poganski Bog, ni bog nadzornik, ni bog ki kaznuje, ni bog, ki preži nad grehi, je bog vrednota, je BLAG, je NENASILJE, je vrednota zase.

Na primer klic v skici na str. 875 – Sveta moč nenasilne sublimacije

Ali neposredni imperativ : Gandhi ni Bog, Bog je nenasilje.

 

Ali pa v pesmi na strani 820

Zdaj pišem v želji po ohranitvi slovenske govorice

Da nekaj prispevam k izravnavi historične karme

Začel sem zelo abstraktno

Predstavno nejasno

Ampak od kod naj pride

Sijoči izraz podob v slovenskem jeziku

Ko slišim v svoji krvi

Temačne krike ilirskih druidov

Ubitih med Sočo in Kolpo

 

KOMELJ ti v spremni besedi   strani  1691   pripiše  »težnjo po utopičnem očiščenju govorice«

Da, tvojo  študijo je jemati kot apel k očiščenju govorice in tudi kot prispevek k čiščenju kolektivne karme, kot praviš sam.

 

In ne le karme Slovanov, posebej Slovencev, temveč Karme EVROPE –  natanko si vedel, da Evropi manjka dialog s svojo temeljno prirodno naravoversko tradicijo!

Takole si zapisal Evropi

Str 1165

Evropi manjka pesem o dejstvu

Da so človeške oči enako okrogle

Kakor črne oči srnjakov

 

Tvoje poglabljanje v druidski genom se izraža pogosto

Npr. v eni od številnih pesmi o gamsih in srnjakih takole

 

»Vidim za karmo srnjaka človeško podobo«     na str 1167

 

Ali pa v pesmi na  str. 1100

Nekaj sije skozi veje smreke

Ko mislim na malega gamsa

Spečega v mojih prsih

 

Da, pritrjujem Komelju, da pri Tebi ne sme priti do trivializacije Tvoje poezije na ekopesniško ali pacifistično.

Tvoja  poezija je kompleksna kozmologija, ki se nemara najbolj odrazi tule, v tvoji pesmi na str 937

Vse bo prišlo iz moje notranjščine

Kalejdoskop in reke

Prijatelji, hribi, živali in zvezde

In stara drevesa

 

Ali  v pesmi na strani 1164 – ki tudi odraža kozmologijo enosti stvarstva

V vsaki celici na zemlji je univerzalen spomin

Vsega vesolja –

v vsakem človeku in v vsaki drugi živali

in v vsaki rastlini

(v njih brez ostrine smrtnega obrisa subjekta,

v živalih navzočega).

Končati je treba z mitskim načinom spominjanja,

ker niso ponavljanja nič več kot nekaj

minljivega za univerzalni spomin.

Popolna minljivost je v tem

Zgodovinskem trenutku dokončna izkušnja.

Minljivost pojavov, v duši nesmrtnih.

 

V svoji življenjski študiji si se približal hologramski podobi sveta. Vse v enem eno v vsem. Kot zapišejo Indijske Vede “yotha ande tatha pinde”.

To je najmočnejši prikaz neantorpocentrične poezije, kar jih je spisala slovenska roka.

Kot praviš v Ionovi pesmi, ki si jo v enem od svojih pisem označil za eno najboljših tvojih pesmi.

 

Le s telesom, do zadnje celice zvestim misli

Bitja izrekajo sebe, ne mene

Zmorem za svoja dejanja vzdržati pozicijo  brez nasilja.

 

Nobene trivializacije. Nisi le pesnik nenasilja ali ekologije temveč pesnik celovite preobrazbe človeške zavesti  — samo upamo lahko, da preobrazba ne bo ta tako oddaljena, kot si v svojih pismih napovedal sam.

Zahvaljujoč Komelju in Beletrini smo dobili celovito študijo o boju posameznika za obvladovanje etike, ki bi morala biti skoz stoletja del našega bivanja.

Beletrini čestitamo za pogum, da je uspela objaviti vse osnutke in skice, kajti samo tak celoten pogled na tvoj opus razkriva vso tvojo ambicijo.

Marko Hren

Deli

Z nadaljevanjem obiska se strinjate z uporabo piškotkov več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close