Alfons Mucha

Alfons Mucha (1860- 1939) je bil češki slikar in grafik, ki je zaslovel z bogato stilizirano plakatno umetnostjo. Danes je Mucha po širši Slaviji znan po svojem življenjskem delu dvajsetih slik, ki nosijo skupen naslov Slovanska epopeja.

Alfons Mucha se je rodil leta 1860. Študiral in ustvarjal je med drugim v Brnu, na Dunaju in v Parizu.  Ko mu je bilo 46 let se je poročil s takrat 23 letno Marijo Chytilová Muchová (1882- 1959). V letih med 1906 in 1910 sta živela v Združenih državah, kjer je Mucha iskal finančno podporo za svoj projekt Slovanska epopeja. V Združenih državah se jima je rodila hči Jaroslava (1909-1986). Kasneje sta imela še sina Jiříja (1915 – 1991).

Slovani v svoji prvotni domovini: med turškim bičem in gotskim mečem (Slované v pravlasti: Mezi turanskou knutou a mečem Gótů),1912

Največji vpliv umetniku pusti simbolizem, saj od tam prihaja inspiracija alegoričnih motivov, dekorativnih efektov, zasanjane ženske podobe in simbolizem baziran na floralnih ornamentih. Prav tako ga v mnogih delih inspirira orient, natančneje bizantinska umetnost in zgodnja umetnost srednjega veka. Pogosto je upodabljal lepa mlada dekleta v klasicističnih oblekah, obdana z bujnimi cvetlicami. Njegov slog so posnemali številni.

Slovanska epopeja je cikel dvajsetih velikih slik, ki jih je Mucha ustvarjal med leti 1910 in 1928. Po avtorjevem lastnem prepričanju je bila upodobitev mitologije in zgodovine Čehov in ostalih Slovanov njegovo življenjsko delo. V načrtu je imel še obsežnejšo zbirko, vendar je bil finančno omejen. Leta 1909 je uspel pridobiti ameriškega mecena Charlesa Richarda Crana, ki je bil navdušen nad slovansko kulturo. V pripravah na svoj velikopotezni načrt je Mucha začel obiskovati kraje, ki jih je nameraval naslikati ter zbirati zgodovinske podatke za svoje upodobitve. Na svojem panslovanskem načrtu je delal polnih osemnajst let. Leta 1921 je bilo pet njegovih slik razstavljenih v New Yorku in Chicagu v Združenih državah. Prvič je skupaj razstavil vso Slovansko epopejo leta 1928 v takratni češkoslovaški prestolnici Pragi, kateri je slike tudi podaril.

Po drugi svetovni vojni in komunističnemu prevzemu oblasti je bil Mucha glede na nove standarde označen kot dekandentni in buržoazni umetnik, zato je njegova želja po gradnji posebne galerije za Slovansko epopejo padla v vodo.

Praznovanje Svantovita: Ko bogovi so v vojni, je odrešenje v umetnosti (Slavnost Svantovítova: Když jsou bohové ve válce, pak je umění spásou), 1912

Prvi dve sliki iz zbirke dvajsetih slik prikazujeta čas staroverskih Slovanov. Prva slika z naslovom Slovani v pradomovini začenja cikel slik s skupno slovansko zgodovino pred razselitvijo in prikazuje skupna mitološka prednika. Zgodba je datirana v čas med tretjim in šestim stoletjem. Na desni strani slike je prikazana trojica ljudi: na sredini stoji staroverski knez, ki moli za milost svoje črede. Pod njegovo levo roko je sklonjena dekle z vencem okoli glave, ki simbolizira mir, pod njegovo desno roko pa mladenič, ki predstavlja pravično borbo. Sporočilo slike je, da se bodo morali Slovani v prihodnosti boriti za svojo svobodo. Avtorju lahko po burnem dvajsetem stoletju pritrdimo točnost njegovih napovedi.

Druga slika Slavnost Svetovida prikazuje kip štiri-glavega boga, ki se je nahajal na baltskem otoku Rujnu v mestu Arkona. V osmem stoletju je bila Arkona romarsko središče Slovanov, kasneje pa so jo uničili Danci. V Muchovem času je imela Arkona romantični pomen, ki je predstavljal slovanski ponos. Hram Svetovida se na sliki nahaja desno zadaj, levo zgoraj pa je prikazan vikinški bog Thor s krdelom psov, ki prikazuje predhodnico skrunitve Arkone. Na sredi slike umira slovanski bojevnik pred kipom Svetovida, ki je okrašen z lipovimi listi.

Prisega »Omladine« pod slovansko lipo (Přísaha Omladiny pod Slovanskou lípou),1926

Po Grunvaldski bitki: severnoslovanska vzajemnost (Po bitvě u Grunwaldu: Severoslovanská vzájemnost),1924

Seznam slik Slovanska epopeja (v češčini):

• Slované v pravlasti, vaječná tempera, olej, plátno 610 x 810 cm, neznačeno (1912)
• Slavnost Svantovítova, vaječná tempera, olej, plátno 610 x 810 cm, neznačeno (1912)
• Zavedení slovanské liturgie, vaječná tempera, olej, plátno 610 x 810 cm, neznačeno (1912)
• Hájení Szigetu proti Turkům Mikulášem Zrinským, vaječná tempera, olej, plátno 610 x 810 cm, neznačeno (1914)
• Bratrská škola v Ivančicích, vaječná tempera, olej, plátno 610 x 810 cm, neznačeno (1914)
• Zrušení nevolnictví na Rusi, vaječná tempera, olej, plátno 610 x 810 cm, neznačeno (1914)
• Milíč z Kroměříže, vaječná tempera, olej, plátno 620 x 405 cm, neznačeno (1916)
• Kázání Mistra Jana Husa v kapli Betlémské, vaječná tempera, olej, plátno 610 x 810 cm, neznačeno (1916)
• Schůzka na Křížkách, vaječná tempera, olej, plátno 620 x 405 cm, neznačeno (1916)
• Petr Chelčický, vaječná tempera, olej, plátno 405 x 610 cm, neznačeno (1918)
• Jan Amos Komenský, vaječná tempera, olej, plátno 405 x 610 cm, značeno vlevo dole (1918)
• Po bitvě na Vítkově, vaječná tempera, olej, plátno 405 x 480 cm, neznačeno (1923)
• Jiří z Poděbrad a z Kunštátu, vaječná tempera, olej, plátno 405 x 610 cm, neznačeno (1923)
• Korunovace cara Štěpána Dušana, vaječná tempera, olej, plátno 405 x 480 cm, neznačeno (1923)
• Car Simeon, vaječná tempera, olej, plátno 405 x 480 cm, neznačeno (1923)
• Král Přemysl Otakar II. (Svaz slovanských dynastů), vaječná tempera, olej, plátno 405 x 480 cm, neznačeno (1924)
• Po bitvě u Grunwaldu,vaječná tempera, olej, plátno 405 x 480 cm, neznačeno (1924)
• Mont Athos, vaječná tempera, olej, plátno 405 x 480 cm, neznačeno (1926)
• Přísaha Omladiny pod slovanskou lípou, (nedokončeno), vaječná tempera, olej, plátno 390 x 590 cm, neznačeno (1926)
• Apoteóza “Slovanstvo pro lidstvo!”, vaječná tempera, olej, plátno 480 x 405 cm, neznačeno (1926–1928)

Glej še:
∙ https://www.artsy.net/artist/alphonse-mucha
∙ https://cs.wikipedia.org/wiki/Slovanská_epopej
∙ http://www.mkrumlov.cz/alfons-mucha-393.html
∙ http://www.muchafoundation.org/home
∙ https://sl.wikipedia.org/wiki/Alfons_Maria_Mucha