Ivan Stodola: Kralj Svetopolk

Drama slovaškega avtorja Ivana Stodole (1888-1977) »Kralj Svetopolk« pripoveduje zgodbo v času okoli leta 894, ko je svobodna Velikomoravska država na višku moči in tik pred svojim zatonom. To je čas, preden so se v panonsko nižino naselili Madžari in so bili predniki Slovencev in Slovakov še del enotnega etnosa. Drama pripoveduje o Svetopolkovih bojih z Nemci, notranjih spletkah in zarotah ter o času, ko si je krščanstvo šele utiralo veljavo. Kralj sprejme krščanstvo iz pragmatičnih vzrokov, saj ugotovi, da se kot staroverski kralj ne bo mogel obdržati, pod kožo pa je še vedno zvest svojemu Perunu…

Ivan Stodola

P a v č o (zastoka): Človek pomaga. Perun kaznuj tako ravnanje!
S v e t o p o l k (z napetostjo): Kaj si rekel?
P a v č o (prestrašeno): Ne, ne, ne bij me.
S v e t o p o l k (prijazno): Pridi bliže, pogrni mi noge. Tako.
P a vč o (boječe): Bojim se, prosim te, ne.
S v e t o p o l k : Položi glavo na moja kolena.
P a v č o: kaj si prej rekel?
P a v č o: Nič, nič.
S v e t o p o l k (skrivnostno in s poudarkom): O Perunu?
P a v č o : Zareklo se mi je.
S v e t o p o l k : Tudi v Nitri si rekel, da so te šiloma vtaknili v menihe.
P a v č o : Ne tako, bil sem še’mlad, pa nisem razumel. Veruj mi, da sem kristjan.
S v e t o p o l k : Daj roko in prisezi!
P a v č o (boječe poda roko): Prisegam!
S v e t o p o l k : Ha, a tajno pogansko znamenje?
P a v č o : Usmiljenje, nevede sem ga napravil.
S v e t o p o 1 k : Pavčo, poslušaj. Midva sva oba pogana.
P a v č o (zelo presenečeno): Kaj, kako? Kralj Svetopolk ni z njimi?
S v e t o p o l k : Samo na videz, ker moram. Kdo je tvoj bog?
P a v č o (vzradoščeno): Triglav.
S v e t o p o l k : Moj — najvišji Perun sam.
P a v č o (z občudovanjem): Perun. Najvišji Perun sam!
S v e t o p o l k : Ti. Pavčo, ali bi mi znal biti veren?
P a v č o : Prisegam ti vernost.
S v e t o p o l k : Kristjanje prisegajo. Ti po starih poganskih običajih napraviš krvno obljubo. (Potegne kratek nož izza pasa.)
P a v č o : Napravim krvno obljubo.
S v e t o p o l k : Zbodi me v roko.
P a v č o (zbode kralja v laket): Na Triglava!
S v e t o p o l k (ga majčkeno zaboli): Ah! a sedaj se napij moje krvi. (Pristavi rano k Pavčovim ustam.) Pavčo, izda li pogan pogana?
P a v č o : Nikoli, nikoli, nikoli! Kralj Svetopolk, jaz umrem s teboj!

Svetopolkov kip v Bratislavi.

Dramo je iz slovaščine v slovenščino prevedel Viktor Smolej leta 1936, pet let po izidu na Slovaškem. Leta 1960 je bila prvič uprizorjena tudi opera z istim naslovom, ki se tesno naslanja na dramo.

Pavčo: Vrača? Jaz bi vedel za drugačno zdravilo.
Sel: Kakšno?
Pavčo (z divjim izrazom): Bogu Peruni darovati žrtev. (S poudarkom in divje.) Živo žrtev.
Sel (prestrašeno): Živo?
Pavčo (pokaže na lok, ki visi pri oknu na steni, enako z divjim poudarkom): Človeško žrtev.
Sel: Pazi se, Pavčo, s smrtjo kaznujemo danes poganska žrtvovanja.
Pavčo: Vem, toda Perun bi ga rešil.

Prenos celotne drame v rubriki Literatura in gradivo: http://staroverci.si/literatura-in-gradivo/

Literatura:
∙ Stodola, Ivan: Kralj Svetopolk: drama v treh dejanjih (prevedel Viktor Smolej). V Celju : Družba sv. Mohorja, 1936
∙ Stodola Ivan: Kralj Svetopolk: Mladika: družinski list. Št. 2-7, let. 17., 1936; Dostopno na Digitalni knjižnici Slovenije.
 http://sk.wikipedia.org/wiki/Ivan_Stodola
 http://sl.wikipedia.org/wiki/Velikomoravska
 http://en.wikipedia.org/wiki/Svatopluk_I
 http://en.wikipedia.org/wiki/Svätopluk (opera)

Deli