Knjigo Prirodoverje, ki sta jo napisala in uredila Marko Hren in dr. Janez Kopač, je leta 2021 izdala in založila Akademija Staroslavov hram – Svetovnonazorska kozmološka skupnost UPASANA – sanjava prostost duha. Marko Hren je ustanovitelj in vodja Svetovnonazorske kozmološke skupnosti UPASANA ter podpredsednik Društva Slovenski staroverci. Dr. Janez Kopač je ekonomist in slovenski politik, bivši minister za finance in poslanec. Bistveno vprašanje, ki si ga postavljamo je: »Kam lahko umestimo knjigo Prirodoverje in kaj prinaša bralcu?« Preden odgovorimo na to vprašanje, na kratko predstavimo vsebino knjige.
Avtorja Marko Hren in dr. Janez Kopač že na samem začetku predstavita namen knjige Prirodoverje, ki je: pojasniti kaj zanju pomeni biti staroverec, naravoverec ali prirodoverec in posledično s tem zapisom prihraniti čas, ki bi ga sicer porabila za ponavljajoče pojasnjevanje svojih prepričanj in dejanj. Poudarjata, da knjiga ne predstavlja osnov prirodoverja, niti duhovnega učbenika, ampak le razlago prirodoverskih pojmov, kot jih razumeta sama. Hren in Kopač bralcem priporočata zdravorazumsko distanco do napisanega v svoji knjigi, kot tudi povsod drugje. Svetujeta, da naj vsak naravo doživi in si razlaga sam, predvsem pa naj prirodoverje živi in ne le misli.
V uvodnih pojasnilih avtorja prirodoverje umestita v religijski in svetovnonazorski kontekst ter opredelita pojem prirodoverje: »Vse avtohtone tradicije kozmoloških sistemov na slovenskih tleh so naravoverske, torej, povezane s čaščenjem in spoštovanjem narave in jih štejemo v generično pojmovanje »prirodoverja««. (Hren in Kopač 2021, 7) Nadaljujeta, da je prirodoverje brezčasna filozofija in morala, pa tudi verovanje v naravo, ki se neprestano prerojuje in prenavlja. Ravno zato, trdita avtorja, se prirodoverje spreminja v gibanje za trajnostni razvoj, spoštovanje narave in načel krožne ekonomije itd.
Z vidika človeških vrednot avtorja zagovarjata doprinos prirodoverja k spravi. Opisujeta: »Prihodnost prirodoverskih kozmologij bi morda lahko omilila kolektivno medgeneracijsko travmo Slovencev, ki izvira iz medverskega spopada dveh duhovnih konceptov v času pokristjanjevanja, ki se nadaljuje vse do današnjih dni, tudi zaradi II. svetovne vojne.« Predstavljata pa tudi druge vrednote, za katere menita, da so v prirodoverju v ospredju, to so: svobodna volja posameznika in roda, človekovo dostojanstvo, nenasilje in toleranca ter že opisana povezanost z naravo. Kot najvišjo vrednoto v prirodoverju Hren in Kopač postavita ljubezen. Pri tem poudarimo, da gre za splošne humanistične vrednote, ki niso specifično in izključno staroverske. Prav tako staroversko izročilo neposredno ne govori o spravi, niti o ljubezni kot o najvišji vrednoti.
V nadaljevanju Dr. Janez Kopač v svoji himni izreka verovanje ter upanje na prihodnjo spravo in preporod, ki temelji na povezanosti z naravo. Podobno v nadaljevanju avtorja podajata nekaj primerov izrekov zaupanja, ki spominjajo na izrekanje vere.
Avtorja kot temelj prirodoverja postavljata povezanost človeka, rodu in narave, ki so v medsebojnem odnosu, saj kakor narava priteguje človeka, tako je tudi človek radoveden in željan stika z božanskostjo prirode. Prirodoverje opisujeta kot način življenja v zavedanju lastne odvisnosti od narave, ravno zato trdita, da prirodoverje ne pozna dogem, ampak spodbuja samostojno odkrivanje resnice, o kateri presoja vsak sam po svoji vesti.
Hren in Kopač poudarita, da so drobci izročila vir navdiha in tako gre jemati tudi sledeča poglavja, ki govorijo o različnih vrstah čarov. Avtorja jih opredeljujeta kot znake, ki v obredju dobijo moč.
Prvi sklop čarov predstavljajo magična števila, ki jih avtorja delita na osnovna magična števila in izpeljana magična števila. Pri obeh vrstah magičnih številk, prav posebno pa pri izpeljanih magičnih številih se izrazi svobodna in intuitivna interpretacija avtorjev.
Drugi sklop čarov predstavljajo sveta mesta, svete rastline, magične besede oz. vraje ter magična glasba in zvoki. Pri svetih rastlinah avtorja naredita poljuben, vendar ne izčrpen izbor, saj le-ta ni namen knjige. Velik pomen dajeta magičnim besedam, glasbi in zvokih (tudi v odnosu do njihovega nasprotja – tišine) pri čemer v tem poglavju in v celotni knjigi prosto in kreativno interpretirata duhovne pomene besed in njihov izvor.
Tretji sklop čarov so obredi in obredni koledar. Leto delita na štiri enake dele s štirimi najpomembnejšimi prazniki (Kresnik, Božič, Jarilovo in Devin dan). Druga delitev leta pa je na tretjine s tremi prazniki. Zraven dodajata še druge praznike. Pri tem opozorimo, da nimamo povsem izčrpnega seznama staroverskih praznikov, posledično tudi sodobne rodnoverske skupnosti izven štirih glavnih praznikov (dveh solsticijev in dveh ekvinokcijev), ne praznujejo vseh v knjigi navedenih praznikov ali pa praznujejo druge praznike.
Pod čare pa avtorja štejeta tudi teme duhovnega vodstva, božanstev in posmrtnega življenja. Duhovno vodstvo svečenikov in svečenic razumeta predvsem v kontekstu njihove skrbi za skupnost, pri zdravilstvu, svetovanju, vodenju obredov, predajanju resnice prirode, prenašanju prirodoverskega izročila itd. Hren in Kopač tudi božanstva opredeljujeta kot čare, saj jih razumeta le kot prispodobe posamičnih naravnih fenomenov, ki so jih v danem prostoru in času oblikovale prirodoverske skupnosti. Kot glavnega boga postavljata Dajboga. Pri tem poudarimo, da lahko na podlagi trenutno dostopnih virov in raziskav, glede razumevanja narave prirodoverskih božanstev in njihove hierarhije, le učeno predvidevamo. Kot zadnji čar avtorja obravnavata posmrtno življenje. Smrt in posmrtno življenje pojasnjujeta preko staroverskega izročila.
Avtorja knjigo zaključita z razmišljanjem o sledovih prirodoverja v vsakdanjem življenju, ki lahko postanejo tudi usmeritve za življenje posameznika, ki želi svoj duhovni navdih črpati iz prirodoverskih tradicij. Zadnjo besedo namenita Prešernovemu spomeniku, ki ga interpretirata s prirodoverskega vidika.
Zaključimo lahko, da knjiga govori o prirodoverju, ki ga avtorja na široko opredelita kot »vse avtohtone tradicije kozmoloških sistemov na slovenskih tleh«, kar presega pojem slovenskega staroverstva kot sta ga vsebinsko, geografsko in časovno orisala Boris Čok in Pavel Medvešček. Knjigo Prirodoverje zato ne moremo uvrstiti med »staroversko izročilo«, saj sta avtorja bolj kreativna pri izboru virov in njihovi interpretaciji, navsezadnje gre za sodobno besedilo, ki poleg vprašanja sprave v Sloveniji naslavlja tudi svetovne izzive. Ravno zaradi njene sodobnosti, prostih interpretacij in klica k živeti veri, knjigo najbolje opredelimo kot »rodnoversko teologijo«. Kot Hren in Kopač sama poudarjata knjiga predstavlja le njun izbor, mnenje in interpretacijo prirodoverja. Ravno to pa je tisto največ, kar lahko ponudita bralcu, dokaz da je rodnoverstvo oz. sodobno staroverstvo v Sloveniji živo, saj se ga živi, se o njem premišljuje in piše. Knjiga Prirodoverje kliče k ustvarjanju prihodnosti povezane z naravo preko spoštljivega pogovora in sodelovanja.
Mirjana Borenović
Izjava o pridržku: Društvo slovenski staroverci med drugim skrbi za širjenje znanja in drugih informacij o staroverstvu ter spodbuja raziskovanje izročil povezanih s starimi verovanji. Zato objavljamo informacije o dogodkih in drugih vsebinah, ki jih izvajajo naši člani, ali druge organizacije in posamezniki s sorodnim poslanstvom. Velik del aktivnosti teh organizacij in posameznikov se izvaja na osnovi raziskovanj, ki so v teku, zato Društvo slovenski staroverci ne jamči za točnost, celovitost in verodostojnost informacij, ki jih bodo morebitni udeleženci prejeli na tukaj najavljenih dogodkih in drugih objavljenih vsebinah. Prav tako Društvo slovenski staroverci v nobenem primeru ne prevzema nikakršne odgovornosti, ko bi udeleženci tukaj objavljenih dogodkov in drugih vsebin, prejete informacije, tehnike, praktike ali druga znanja uporabili v praksi na način, ki bi povzročil kakršnokoli škodo osebi sami, drugim osebam ali okolju. V vsakem primeru svetujemo, da se pred morebitno uporabo obrednih tehnik, praktik in pripomočkov, vedno dodatno poučite o zakonitostih (posebej, če gre za posege v okolju) ter morebitnih vplivih na zdravje ljudi, drugih živih bitij in okolja.
Recenzija knjige predstavlja le mnenje avtorice recenzije in ne mnenja Društva slovenski staroverci.