Za spodbujanje javne razprave smo v času pomladnega enakonočja oddali v Narodni muzej  izhodišča za koncept Muzeja posebnega pomena z dokumenti in simboli slovenstva od poselitve do osamosvojitve, ki ga bo Republika Slovenija postavila v stavbi Proštija na Blejskem otoku.

Predlagani koncept muzeja “Od stare vere do vere v ustavo” sledi predpostavki, da je naloga enoznačna: pripraviti koncept za sodoben muzej dokumentov in simbolov slovenstva od poselitve do osamosvojitve. V spodnjem besedilu in oddanem konceptu je predstavljena zasnova in izhodišča koncepta za pripravo zbirke in ne predlog nabora artefaktov za samo zbirko. Vsi v besedilu navedeni artefakti pa služijo zgolj kot ilustracija za utemeljitev idejne zasnove. Artefakti so izbrani iz staroverske dediščine Slovencev, za katere menimo, da ne bi smeli manjkati v pričakovanem muzeju.

Predzgodovina muzeja

Republika Slovenija je leta 2008 s Sporazumom med RS in Rimsko katoliško cerkev (v nadaljevanju RKC) brezplačno oddala za 45 let v najem RKC Blejski otok. V Sporazumu je med drugim zapisano tudi, da bo RKC na Blejskem otoku v stavbi Proštija postavila Muzej Slovenstva. Avtorja predloga sta v preteklih letih državo večkrat opozorili na neizvajanje sporazuma v točki, ki zadeva postavitev muzeja. Po skoraj desetih letih od podpisa dokumenta muzej še vedno ni postavljen. Po večletnih prizadevanjih je UPASANi – sanjava prostost duha, uspelo, da je Ministrstvo za kulturo začelo uveljavljati javni interes in citirano določilo Protokola in Sporazuma in je Narodnemu muzeju Slovenije naložilo, da v letu 2017 pripravi koncept zbirke za muzej posebnega pomena.

Od stare vere do vere v ustavo

V nadaljevanju podajamo glavne točke predloga “Od stare vere do vere v ustavo”, ki smo ga predali Narodnemu muzeju.

Sporočila in poslanstvo  muzeja (POVZETEK):

• V dobi globalizacije iščejo avtentično identiteto – in se pri tem prebijajo skoz naplavine zgodovinskih in dnevnih manipulacij, izmislekov in zavajanj – tako posamezniki, kot narodi  in civilizacija kot celota. Avtentično identiteto išče tako tudi vsak posameznik, ki bo obiskal muzej. Pri tem bo začutil, da muzej spodbuja in pomaga pri iskanju avtentične identitete.
• Globaliziran svet bo vitalen samo toliko, kolikor bodo vitalne identitete posameznikov in skupin – ustvarjalen bo samo toliko, kolikor bo ohranil različnosti in raziskovalnega duha Tako kot branimo z uredbami biodiverziteto, moramo braniti etno-diverziteto in anima diverziteto.
• Krepi povezanost zamejskih Slovencev in simbolično združuje Slovence iz domovine, zamejstva in izseljence. Krepi identiteto ne glede na geografsko oddaljenost.
• Muzej sporoča etno – posebnosti, vitalnost, trdo živost, robustnost etnosa Slovencev in našo sposobnost miroljubnega sožitja in ohranjanja lastne identitete, posebej jezika, na ozemlju, ki ga poseljujejo Slovenci.  Muzej sporoča, da na vseh ozemljih, ki jih naseljujemo Slovenci (znotraj in zunaj meja Slovenije), vztrajamo pri varovanju identitete in avtentičnosti

Zemljevid slovenskih imen krajev, rek in gora. Povečava zemljevida: Klik

Preambula (POVZETEK)

• Muzej koncipiramo v času, ki ga determinirata trenda globalizacije in digitalizacije in da oba mega trenda narekujeta nov tip (vseživljenjskega) izobraževanja in nov tip turizma, tako na strani povpraševanja kot na strani  Koncipiramo ga v obdobju izrazitega razmaha komparativnih interdisciplinarnih raziskovanj;
• Da je Blejski otok majhen, danes razpoložljiv prostor za muzej omejen in dostop do otoka žrtev cehovsko nedopustno monopolnih prevoznikov, ki danes omogočajo zgolj kratek postanek na otoku; dvojna kolonizacija otoka, prva s strani RKC in druga  s strani pletnarjev, se bo nekoč gotovo končala v prid JAVNEGA DOBREGA. Koncept muzeja mora predvideti, da bo v srednje ali dolgoročni prihodnosti dostop do otoka normaliziran in da bo muzej kot tudi celotna infrastruktura na otoku dejansko dostopna kot javno dobro prve kategorije,
• Da je splošno znanje in zavedanje o mejah slovenskega jezika in identitetah pomanjkljivo in da domovina ni seznanjena z območjem, ki ga poseljujejo zamejski Slovenci, izseljenci in njihovimi kulturnimi dosežki (izseljenska literatura, znanost in druga umetnost izseljencev po vseh celinah)
• Da družba ni ustrezno seznanjena z ljudsko kulturo, pesmijo, plesom in avtohtono duhovnostjo, in da zato pomanjkljivo ali sploh ne pozna ključnih pomenov in značilnosti prostora v katerem živimo (začenši s pomenom toponimov ipd) kar narekuje posebno osredotočanje vsebin muzeja na domače obiskovalce.

Predlagamo muzej, ki bo (IZVLEČKI):

…v konceptu  samoučeč in dinamičen (delo v nastajanju) in ne statičen (v smislu stalne postavitve zbirke). Predlagamo skupaj s postavitvijo prvega (izhodiščnega) nabora zbirke tudi vzpostavitev  MUZEJA  NA SPLETU – v svojem jedru ta vsebuje novo strukturirano bazo znanja (povezava z vsemi relevantnimi bazami nepremične, nesnovne in premične kulturne dediščine, digitaliziranimi viri ipd.)

… zgodovinsko povezovalen.

…verodostojen, saj država že financira Muzej krščanstva na Slovenskem, noben muzej pa ne predstavlja sistematično staroverstva, edine avtohtone vere na Slovenskem. Upoštevajoč, da je bilo staroverstvo tisočletje podvrženo pregonom in nasilnemu pokristjanjevanju, ki je rezultiralo v to, da danes v primerjavi z drugimi evropskimi državami skoraj nimamo nobenega artefakta prvotne vere.

Predlagamo trojno strukturo muzejske zbirke, ki bi smiselno zaobjela  tri časovna obdobja:

I. BLOK: Od prazgodovinskih kultur do prve omembe Slovenov

II. BLOK: Od pokristjanjevanja do narodnega prebujenja

III. BLOK: Od pomladi narodov do osamosvojitve

Ob konceptu muzeja so predstavljeni tudi artefakti staroverstva, ki bi bili smiselno vstavljeni v vse tri časovne bloke. V prvem bloku je mogoče predstaviti neposredno ali posredno staroverstvo, ki je v obstajalo do pokristjanjevanja (npr. staroversko ustoličevanje karantanskih knezov). Poleg tega pa tudi časovno starejše kulture, ki so pustile sledi na tem ozemlju (Neandertalci, Veneti, Rimljani, itd.).

Krkavčanski kamen, imenovan tudi Triglav

Prvi val pokristjanjevanja s sledečimi upori proti pokristjanjevanju je začetek nove dobe, ki je usodno zaznamovala vso Evropo in s tem tudi slovenstvo. Prikaže se lahko zgodovinske vire o pokristjanjevanju (vir Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev) in uporih, ki so temu sledili. Prav tako tu ne bodo manjkali Brižinski spomeniki in drugi dokumenti pokristjanjevanja. Premalo poznan je dokument o križarski vojski proti Kobaridcem, ki so še leta 1331 častili sveto drevo in izvir in nam kaže pozno pokristjanjevanje starovercev.

V tretjem bloku je široka možnost artefaktov od časa pomladi narodov, ko se je začelo aktivno obujanje staroverske kulture v umetnosti (npr. prva opera Belina Antona Feliksa Deva). V tem zadnjem delu je prav tako možnost predstaviti edini slovenski monolit, ki se je ohranil skozi stoletja “Krkavčanski kamen” in artefakte iz ljudske kulture (zbirka staroverskih predmetov Pavla Medveščka; izročilo o Perunu v Prekmurju) in prežitki staroverske kulture (kurentovanje, jurjevanje, kresovanja).

Prenos koncepta Od stare vere do vere v ustavo: klik.