Da nekaj prispevam k izravnavi historične karme
Začel sem zelo abstraktno
Predstavno nejasno
Ampak od kod naj pride
Sijoči izraz podob v slovenskem jeziku
Ko slišim v svoji krvi
Temačne krike ilirskih druidov
Ubitih med Sočo in Kolpo
Jure Detela
Ob Beletrinini izdaji zapuščine Jureta Detele (1951-1992) na obsežnih več kot tisoč straneh objavljamo besedilo v pesnikov spomin. Zbirko pesmi je uredil Miklavž Komelj, nastala pa je kot rezultat urednikovega večletnega sistematičnega, poglobljenega preučevanja pesnikove literarne zapuščine in dvajsetletnega poglobljenega preučevanja njegovega opusa. Detelove pesmi pogosto obravnavajo človekov odnos do živalstva in narave ter vsebujejo poudarjeno etično noto, ki presega običajno ekološko zavest.
Detelovo življenjsko delo, ki ga razberemo v Beletrinini izdaji Izbranih pesmi Jureta Detele, je emblematsko delo raziskovalne umetnosti, na nek način tudi zgodnjega znanilca trenda BodyArta. Pesmi Jureta Detele so sinoptične študije procesa, ki z vso strastjo in predanostjo ponazarja kako slovanska poganska duša išče svojo identiteto in razmerja z bitji v pri-rodi. Detela je poseben, saj (si) pri tem postavi normo NENASILJA kot osnovni zakon! Kot imperativ, celo Kot boga, ki ga obsedeno in brez vsakršnega popuščanja preverja v sebi in na sebi. Tako je delo izjemne vrednosti, in v slovenskem merilu zagotovo izstopajoč primer zapisa o naporu pesnika v iskanju etične limite.
Da gre za študijo, za eksperiment, Detela pove s svojim napisom, ki so ga uredniki postavili na zavihek impozantnega natisa: »Bog se uči na mojem primeru«. Ne več ne manj – pesniška zbirka kaže na poganski-božji eksperiment, ki se mu je Jure dal scela in popolnoma na voljo. S tega zornega kota pa je Beletrinini izdaja avtorjevih pesmi ne le monumentalna temveč civilizacijska prelomnica.
Urednik se je pogumno odločil, da objavi vse, dokončane in ne objavljene pesmi, kot tudi osnutke in sicer sistematično vse variante ter skice in tudi zgovorna pisma Detele uredništvom in urednikom. Miklavžu Komelju gre vsa zahvala za celovitost in temeljitost dela.
Jure Detela
Šele iz celotnega gradiva lahko namreč zares razberemo, kako intimno in totalno se je Detela posvetil raziskavi in eksperimentu iskanja lege v kateri bi lahko vzpostavil enakopraven odnos za dialog z živalskim svetom in svetom drugih bitij. Detelovo življenjsko delo je neprecenljive vrednosti in navdih za iskanje nove etike v sobivanju človeka s pri-rodo.
Pogejmo si rdečo nit Detelovih pesmi skoz izbrane primere verzov. Iztrgani citati iz pesmi bi bili nedopustno ravnanje brez opozorila bralcu, naj pri sveti streli vzame Izbrane pesmi v celoti v roke. Citate smo iztrgali s tresočo roko – da bi bralce opozorili na prelomni značaj Detelovega dela pri brezupnem klicu k vrnitvi naravne kozmologije in etike do vseh bitij NAZAJ v ROD – v brezupnem klicu, da se s tako etično limito, kot je z njo eksperimentiral in z njo umrl Detela, soočimo kot skupnost.
Jure – oprosti, ker ti trgam pesmi. Tega si ne bi bil dovolil, če bi ne bila bila pred tvojim odhodom in po njem tako zelo v duhu ves čas povezana. Hvala ti, zdaj bom govoril s tabo, ko pišem bralcu.
V pesmi na strani 891 si izpovedal poslanstvo svojega pisanja takole
Prišli smo, da bi našli skladje s tabo
Gibljivi sanjski svet potokov, smrek in praproti
Ki skrivajo živali
V eni od kasnejših pesmi si se natančno umestil – dinamično v prostoru, kot pesnik. Samorefleksija je nasploh tvoje izrazita lastnost – čeprav si bil najmanj 3 desetletja pred časom, si svojo pozicijo v času znal opredeliti na las natančno. Ni ti preostalo drugega, kot da se postaviš v pozicijo pesnika.
Na Str 899 V pesmi z naslovnim verzom
Kako poganstvo pada iz zgodovine
…v kateri kot sam praviš, »izgradiš razdaljo med tem kar sem in tem kar si želim«
In v tej razdalji stoji PESNIK »namensko imenovan pojav kot pesnik, kot JAZ«.
Edini vzdržen in resnični jaz v situaciji »izgubljenega poganstva« je zate v poziciji PESNIKA. S tem daješ poklicu pesnika revolucionarni značaj.
Takole glasi celotna tvoja pesem – meni pa oprosti za interpretacijo.
Kakor poganstvo pada iz zgodovine!
Tako si zmeraj izgradim razdaljo
Med tem, kar sem, in tem, kar si želim;
Kar je v jetniškem času kraljevalo
Med barvnimi spomini se drobi
Kakor oklep, ki se iz zgodovine
Kruši v poganstvo, brez enotnosti
Sveta , v katerem se dokončno ukine
Ekstaza uporniške osuplosti.
Tu stoji pesnik;
Namensko imenovan pojav kot pesnik;
Kot jaz.
V svoji življenjski študiji se poigravaš s svetovnimi kozmologijami in pogledi na svet, a posebej natančno se sklicuješ na izgubljeno poganstvo Slovencev
Poglejmo na primer pesem na strani 926
In reci Holderlinovi duši
Da v tem stoletju nismo gradili Olimpa
Preveč smo bili samotni,
Obremenjeni s smrtnimi mislimi
Ali pa z iskanjem razmerij v zlu in zatiranju
Tu smo se večkrat izgubili
V boju z zlimi bogovi nismo zmogli biti pogani
Ker smo se bali sovražnih bogov
Ali pa V skicah pesmi na strani 1097 – ta ima kot ena redkih naslov
Oblak
Še zmeraj traklovski tripi:
V tvojem
Rumenem soju spijo
Duše umrlih krotkih živali
S kopiti in parklji. Je monas
Tvoje bleščave
Neki blagi poganski bog
Že zdavnaj pozabljen
Zate pravi, poganski Bog, ni bog nadzornik, ni bog ki kaznuje, ni bog, ki preži nad grehi, je bog vrednota, je BLAG, je NENASILJE, je vrednota zase.
Na primer klic v skici na str. 875 – Sveta moč nenasilne sublimacije
Ali neposredni imperativ : Gandhi ni Bog, Bog je nenasilje.
Ali pa v pesmi na strani 820
Zdaj pišem v želji po ohranitvi slovenske govorice
Da nekaj prispevam k izravnavi historične karme
Začel sem zelo abstraktno
Predstavno nejasno
Ampak od kod naj pride
Sijoči izraz podob v slovenskem jeziku
Ko slišim v svoji krvi
Temačne krike ilirskih druidov
Ubitih med Sočo in Kolpo
KOMELJ ti v spremni besedi strani 1691 pripiše »težnjo po utopičnem očiščenju govorice«
Da, tvojo študijo je jemati kot apel k očiščenju govorice in tudi kot prispevek k čiščenju kolektivne karme, kot praviš sam.
In ne le karme Slovanov, posebej Slovencev, temveč Karme EVROPE – natanko si vedel, da Evropi manjka dialog s svojo temeljno prirodno naravoversko tradicijo!
Takole si zapisal Evropi
Str 1165
Evropi manjka pesem o dejstvu
Da so človeške oči enako okrogle
Kakor črne oči srnjakov
Tvoje poglabljanje v druidski genom se izraža pogosto
Npr. v eni od številnih pesmi o gamsih in srnjakih takole
»Vidim za karmo srnjaka človeško podobo« na str 1167
Ali pa v pesmi na str. 1100
Nekaj sije skozi veje smreke
Ko mislim na malega gamsa
Spečega v mojih prsih
Da, pritrjujem Komelju, da pri Tebi ne sme priti do trivializacije Tvoje poezije na ekopesniško ali pacifistično.
Tvoja poezija je kompleksna kozmologija, ki se nemara najbolj odrazi tule, v tvoji pesmi na str 937
Vse bo prišlo iz moje notranjščine
Kalejdoskop in reke
Prijatelji, hribi, živali in zvezde
In stara drevesa
Ali v pesmi na strani 1164 – ki tudi odraža kozmologijo enosti stvarstva
V vsaki celici na zemlji je univerzalen spomin
Vsega vesolja –
v vsakem človeku in v vsaki drugi živali
in v vsaki rastlini
(v njih brez ostrine smrtnega obrisa subjekta,
v živalih navzočega).
Končati je treba z mitskim načinom spominjanja,
ker niso ponavljanja nič več kot nekaj
minljivega za univerzalni spomin.
Popolna minljivost je v tem
Zgodovinskem trenutku dokončna izkušnja.
Minljivost pojavov, v duši nesmrtnih.
V svoji življenjski študiji si se približal hologramski podobi sveta. Vse v enem eno v vsem. Kot zapišejo Indijske Vede “yotha ande tatha pinde”.
To je najmočnejši prikaz neantorpocentrične poezije, kar jih je spisala slovenska roka.
Kot praviš v Ionovi pesmi, ki si jo v enem od svojih pisem označil za eno najboljših tvojih pesmi.
Le s telesom, do zadnje celice zvestim misli
Bitja izrekajo sebe, ne mene
Zmorem za svoja dejanja vzdržati pozicijo brez nasilja.
Nobene trivializacije. Nisi le pesnik nenasilja ali ekologije temveč pesnik celovite preobrazbe človeške zavesti — samo upamo lahko, da preobrazba ne bo ta tako oddaljena, kot si v svojih pismih napovedal sam.
Zahvaljujoč Komelju in Beletrini smo dobili celovito študijo o boju posameznika za obvladovanje etike, ki bi morala biti skoz stoletja del našega bivanja.
Beletrini čestitamo za pogum, da je uspela objaviti vse osnutke in skice, kajti samo tak celoten pogled na tvoj opus razkriva vso tvojo ambicijo.
Marko Hren