Raziskovanje izginule slovanske naselbine v Maroku

Na severu Maroka v gorski verigi Rif je v zgodnjem srednjem veku obstajal manjši muslimanski emirat Nekor. Na prelomu 9 in 10. stoletja se je vladarjema Saidu in Salehu uprla njuna telesna straža, ki sta jo podprla brat in stric vladarja. Stražo so sestavljali slovanski sužnji, ki so ne glede na posledice zahtevali osvoboditev. Ker se vladar s tem ni strinjal, se je začel upor, vladar pa se je branil z branilci v palači. Ko so vladarju na pomoč pritekli njegovi podaniki, se je slovanska straža zatekla v gore do »Qarjat as-Saqaliba« oziroma Vasi Slovanov. Tam so nadaljevali preostanek življenja brez grožnje vladarskega maščevanja. Več o njihovi kasnejši usodi ni znano. Njihovo neobičajno zgodovino je zapisal arabski pisec* iz 9. stoletja, ki je živel na območju današnje Španije. Takratna prestolnica emirata je danes po velikosti navadna vas.

saqaliba

Od kje so prišli Slovani v telesno stražo severnoafriškega muslimanskega kraljestva? V zgodnjem srednjem veku se je na območju Evrope odvijalo veliko trgovanje z ljudmi. Mnogi med njimi so izhajali iz slovanskega vzhoda, ki so prišli med slovanskimi vojni z Bizancem in državami zahodne Evrope. Slovane ne dobimo samo v gorah Rifa v Maroku, temveč tudi v severni Siriji, Armeniji, Španiji, Bagdadu in severnem Kavkazu. V Palermu na Siciliji je obstajal celi slovanski okraj, ki se je ukvarjal s piratstvom v Sredozemlju. Slovani so večinoma omenjeni kot vojaki, ponekod pa so v virih znani tudi po tem, da so imeli pomembne družbene vloge. Na Balkanu je slovanska poselitev sprva zajela tudi grški Peloponez, kjer so ostali dobrih 200 let (znanih več kot 400 toponimov), Bizanc pa je Slovane naselil tudi na območje Male Azije (današnje Turčije), kjer so v virih znani tudi kot vojaki. Te slovanske koloniste bizantinski viri kasneje imenujejo Sklabesianoi, Arabci pa so razvili besedo Saqaliba.**

slika-1-afrika-slovani-v-afriki

31.vinotoka 2016 se je končala mednarodna znanstvena ekspedicija, ki je začela terenska raziskovanja o obstoju zgodnje srednjeveške slovanske vasi na severu Maroka. Za raziskavo na severu Afrike so poljske arheologe vodili trije razlogi. Eventualno odkritje vasi bi se lahko pokazalo kot unikatna slovanska kultura. Prav tako je znana prestolnica takratnega emirata od koder so slovanski stražarji utekli. Zadnji razlog pa je sam emirat Nekor, ki je prva muslimanska družba, ki je začela proces urbanizacije na tem prostoru. Pri raziskavi vasi iz pred tisočletja arheologi uporabljajo tri metode, enologijo, lingvistiko in arheologijo. Najprej so etnologi skupaj z jezikoslovci preverili imena mest in lokalno ustno tradicijo, kjer bi se lahko ohranil spomin na Slovane. V teh izsledljivih mestih bi nato arheologi lahko izvedli svoje raziskave. Material (keramika) se kasneje analizira. Odprava je trajala skoraj celoten mesec vinotok, sodelovali pa so arheologi iz Poznana in Ščečina. Ekspedicija arheologov z avtomobilom iz Poljske do Afrike je nadaljevanje raziskav njihovih starejših kolegov, ki so take odprave izvajali med leti 1976-1990.

Med odpravo so poizvedovali tudi v knjižnicah in muzejih Francije, Španije in Maroka ter se srečali s tamkajšnjimi raziskovalci. Ob tem so z maroškimi raziskovalci tudi podpisali sporazumov o mednarodnem sodelovanju. Preverili so tudi srednjeveško keramiko z Rifa, ki je v muzejih ali »in situ« in kaže velike podobnosti do zgodnjesrednjeveške slovanske keramike. Naslednja odprava v Maroko je načrtovana v drugi polovici letošnjega leta.

Vir:

Piotr Maliński in Wojciech Filipowiak: Qarjat as-Saqaliba: W poszukiwaniu zaginionej osady Słowian w Maroku. Przegląd uniwersytecki nr. 10-12/2016; str. 80-81.

Uradna spletna stran: http://marokosaqaliba.wixsite.com/start

Facebook: https://www.facebook.com/Qarjat-as-Saqaliba-1076254065745814/

*Abu ‘Abd Allah al-Bakri, Description de l’Afrique Septentrionale par El-Bekri, traduite par Mac Guckin de Slane, Imprimerie Impériale, Paris 1859, s. 188.

** Več o slovanskih sužnjih in tej problematiki je objavljeno v sledeči literaturi:

Słownik starożytności słowiańskich: encyklopedyczny zarys kultury Słowian od czasów najdawniejszych (v 8. zvezkih. 1961-1996). Uredniki: Władysław Kowalenko, Gerard Labuda in Tadeusz Lehr-Spławiński.

Мишин Д. Е. Сакалиба (славяне) в исламском мире в раннее средневековье. М.: Введение, 2002

Денисова Ирина Викторовна. «Византийская Склавиния»: славяне в Греции и Малой Азии (VI-X вв.). Dostopno v PDF na internetu.

 

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s