Za ohranjanje starih običajev. Svet24

Med 14.-16. velikim srpnjem (avgustom) 2015 je društvo Slovenski staroverci v Ljubljani priredilo že 12. slovansko rodnoverno večo. Na prvi pogled se sliši precej komplicirano ali vsaj nerazumljivo. Društvo Slovenski staroselci namreč skrbi za ozaveščanje o slovanski mitologiji, starih verah na območju republike Slovenije. Nenazadnje je poganska vera del slovenske kulturne dediščine in tudi krščanstvo je prepredeno z njo. In izguba znanja o poganskih bogovih običajih in simbolih bi pomenilo tudi izgube dela slovenske kulture. In prav to je namen Slovenskih starovercev, ki o tej tematiki organizira razna predavanja in prikazuje razne verske običaje staro Slovanov. V tem duhu je potekala tudi Rodnoverna veča v Ljubljani, ki so se je udeležila tudi društva iz drugih držav. Društva so prišla iz Češke, Hrvaške, Rusije, Ukrajine, Srbije in Slovaške. Na veči so delegati predstavili svoje rodnoverne župe, njihovo delovanje v preteklem letu, nove izdaje knjig na znanstvenem in duhovnem področju, težave pri registracijah avtohtone slovanske religije v nekaterih državah, predstavljene so bile dobre prakse sodelovanja države z rodnoverskimi kulturnimi organizacijami. Tudi to je dokaz, da mladi želijo ohraniti živo tradicijo in tradicionalno duhovno kulturo Slovanov. Ker je veča vsako leto v drugi državi, jo bo naslednje leto gostila Praga, kar je priročno, saj bo le dva dni kasneje v Pragi potekal tudi Evropski kongres etničnih religij. Letos so program popestrili Družina Batista z ljudskimi pesmimi in glasbili iz Kopra in ansambel Vedun s slovanskimi obrednimi pesmimi, v soboto pa je nastopil ansambel Gita – Bojana Čibej z zgodovinsko glasbo. V petek so za življenjske zasluge na področju staroverstva in ohranjanja mitološke kulturne dediščine častno članstvo dobili Pavle Medvešček, Borisu Čoku in Slavu Batisti. »V nedeljo zjutraj smo na Svarožjem trgu (nasproti Etnografskega muzeja na Metelkovi) posvetili lipo za sveto drevo. Obred je bil ob svitu ob 6h zjutraj, izvajali so ga žreci in volhi Staroslavovega hrama, prve rodne-verske skupnosti, ki je registrirana po zakonu o verski svobodi. Obredu so prisostvovali tudi ostali svečeniki iz slovanskih držav. Vse delegacije so prinesle s seboj les in kamen, da je za posvetitev zažarel vseslovanski ogenj in je s kamnov nastalo kapišče,« so sporočili staroverci. Drugi obred se je zgodil na Ajdovskem gradcu, na mestu poslednje bitke med staroverskimi in krščanskimi Slovenci. Z obredom smo posvetili Ajdovski gradec in ga naredili za sveto mesto. Priprošnja starim Bogovom je bila, da brat ne bi nikdar več položil roko na brata.

Urban Klančnik, Svet24, avgust 2015

Deli