V torek 17. 4. smo dočakali pogovorni večer Kako etnologi mislimo staroverstvo, ki ga je organiziralo Slovensko etnološko društvo, da bi se raziskovalci s področja etnologije in mitologije kritično pogovorili predvsem o monografiji Iz nevidne strani neba Pavla Medveščka in o učinku, ki ga ima tako v etnoloških krogih kot tudi v popularni kulturi. Monografija je bila izdana leta 2015 in bi takšen večer pričakovali že veliko prej, saj javnost že od same izdaje z nestrpnostjo pričakuje odgovore in komentarje stroke. Očitno se je na pritisk laične javnosti le zgodil takšen večer, ki pa je kljub velikemu pričakovanju pustil medel vtis.

Gostje okrogle mize so bili dr. Zmago Šmitek, dddr. Andrej Pleterski, kustodinja etnologinja mag. Darja Skrt, dr. Katja Hrobat Virloget in dr. Miha Kozorog. Organizatorji so v uvodnih nagovorih pozabili omeniti, da je v dvorani avtor knjige zaradi katere so se zbrali etnologi in zainteresirana javnost, kar pa so kasneje popravili. Med  gosti smo medrugim pogrešali imena iz folkloristike kot sta dr. Mirjam Mencej, redna profesorica za folkloristiko in primerjalno mitologijo in Moniko Kropej Telban, znano raziskovalko zgodovine slovenske etnologije in ljudskega pripovedništva.

Pogovor je vseskozi moderiral dr. Boštjan Kravanja, ki je po uvodnem govoru na kratko predstavil tudi druge monografije na temo staroverstva, ki so bile izdane v preteklosti. Med njimi so bile tudi tuje in tako je seznanil obiskovalce, da obstaja mnogo gradiva na to tematiko. Izhodiščna tema pa je bila knjiga Iz nevidne strani neba.

Knjiga kot mejnik

Vsi sodelujoči so bili skozi pogovor mnenja, da gradivo tako ali drugače predstavlja mejnik v raziskovanju duhovne kulture, ki pa postavlja več vprašanj kot odgovorov. »Knjiga, ki jo je potrebno počasi in temeljito brati,« je še posebej izpostavil dr. Zmago Šmitek, čeprav kot sam priznava, je (še!) ni uspel v celoti predelati. To pove veliko o samem odnosu stroke do pereče teme, čeprav ta »pretresa« javnost že tri leta od izdaje. Enako velja tudi za knjigo Borisa Čoka, ki pa je bila prav po zaslugi Zmaga Šmitka omenjena na dogodku. Morda je bila zamujena priložnost, da nista bili obe knjigi obravnavani na dogodku, saj je bila Čokova knjiga prvič izdana že pred šestimi leti in pred kratkim ponovno natisnjena. Paradoksalno je tudi to, da sta obe omenjeni knjigi izšli v znanstveni založbi ZRC SAZU, a še vedno del stroke na vse to gleda s skepso. Razen ob uvodnem delu knjige dddr. Andreja Pleterskega, razstave in simpozija v Goriškem muzeju v organizaciji kustodinje Darje Skrt in nedavnega članka Mojce Ravnik v Glasniku SED Strici, nosilci izročila stare vere – kulturni junaki ali obrobneži? (December, 2017) je bila knjiga do sedaj deležna zelo majhne strokovne pozornosti in do sedaj še ni bila objavljena nobena poglobljena recenzija – prav tako ne o prejšnji knjigi Let v lunino senco, ki je izšla že »davnega« leta 2006. Vseeno je potrebno povedati, da se o staroverstvu potiho govori že od prejšnjih Medveščkovih knjig in ne samo od zadnje knjige, zato je strokovni molk še toliko bolj nenavaden.

Staroverstvo v kontekstu ponarejanja, avtohtonizma in popularne kulture

Zakaj takšen »molk« stroke, je nerazumljivo. Je problem v samem gradivu, ki je za stroko etnološki ponaredek oziroma gradivo, ki vzbuja avtohtonistične nazore, ali pa na koncu koncev prevelik zalogaj, ki ga ne moremo spraviti v nek akademski miselni okvir? Potem pa se dogaja to, da se med ljudmi vzporedno s staroverstvom še bolj poglabljajo različna alternativna in avtohtonistična razumevanja zgodovine, ki dojemajo predvsem večplastno posoško staroverstvo kot nekaj povsem edinstvenega in v nobeni povezavi z drugim izročilom po Sloveniji, kaj šele širše. Zato je logično pričakovati interpretacije, ki so ideološko manipulativne in nedosledne. A kljub temu molk in nezainteresiranost s strani stroke.

Edina, ki sta Medveščkovo zbrano izročilo do sedaj uporabila pri svojem znanstvenem delu, sta dddr. Andrej Pleterski in dr. Katja Hrobat Virgolet, ki pravi, da staroverstvo postaja popularna kultura. Slednja pa je v tem primeru zmagala nad znanstvenostjo oziroma je znanost zgubila bitko na tem področju. Zaradi tega se zopet poraja vprašanje, ali to ni to vse ravno zaradi apatije znanstvenih krogov?

Na kritičnost do amaterskih raziskovalcev in interpretatorjev izročila se je iz občinstva odzval naš član Marko Hren, ki je izpostavil da je tipičen predstavnik teh na katere letijo očitki. Prisotne etnologe je spomnil, da v dvorani sedi nekaj ducatov raziskovalcev, zainteresirane javnosti in tudi obujevalcev zbranega izročila in jih pozval, da o motivih za svoje delo in o naravi raziskovanja, neposredno vprašajo akterje same, namesto da o motivih ugibajo in izražajo dvome. Ponudil je organizacijo tematskega večera v smislu dialoga med prenašalci izročila in etnologi.

Tiha kritičnost

Na večeru smo od etnologov pričakovali predvsem kritično oceno gradiva in avtorjevega etnografskega dela in načina zbiranja gradiva, ki pa ga je bilo le za vzorec. Staroverstvo je za stroko očitno zgolj delovni termin ali pa etnografski vir, ki se bo moral očitno raziskati kar sam. Zmago Šmitek je edini od petih sodelujočih gostov, ki je na srečanju potihem priznal, da ima pomisleke glede gradiva, a je vse skupaj ostalo samo pri »tihi kritičnosti«. Sta pa si bila z Darjo Skrt skupnega mnenja, da je »na staroverstvo, ki ni omejeno samo na Posočje, treba gledati večplastno«.

Pozitivno misel je izpostavila dr. Hrobat Virgolet, »da je gradivo lahko ogledalo znanstvenikom in njihovim metodam dela. Ti bi morali bolj živeti z ljudmi, ki jih poznajo oziroma ki jih proučujejo ter se med raziskovanjem spustiti na nivo raziskovanih. Tako bi lažje razumeli celotno sliko in lažje prišli do novih spoznanj, ki so etnologiji še kako potrebna na tem področju, kjer se vse preveč giba v okvirjenih tezah.«

Kritično oceno smo pričakovali od urednika dddr. Pleterskega, saj kot priznava, izdaja knjige pomeni velik korak in tudi tveganje, ki bi ga lahko ob tem prinesla njegovi akademski karieri. Od kritike smo na koncu slišali samo mnenja o novodobnih pojavih, interpretacij  in raziskovanj staroverstva nič pa od tega, kar je obetal naslov okrogle mize, da se bodo etnologi kritično pogovorili o staroverstvu. Namesto tega bomo torej verjetno še naprej potiho slišali kritike gradiva, javno pa se bodo izpostavljale le kritike amaterjev, kar je predvsem bolj udobno. Dr. Miha Kozorog sicer poudarja, naj ljubiteljskim raziskovalcem prepustimo prostor, še posebej pa lastnemu raziskovanju.

V čem je težava stroke?

Mogoče je to odgovor na sam molk stroke, ki si ne upa oporekati drug drugemu, kot je to navada v tujini. Slovenski etnološki strokovni krog je majhen, v njem je veliko prijateljevanja, kar posledično negativno vpliva na raziskovanja, izpodbijanja ter s tem pridobivanja novih dognanj. Prav tako se ne zgodi pogosto, da je etnološka stroka razdeljena glede kakšnega aktualnega etnološkega vprašanja, kaj šele da bi o tem javno polemizirala. Kot je enkrat zapisal znan slovenski etnolog, se vsaka kritika razume kot napad. Stroka bi se morala otresti akademskih elitističnih krogov in ignorance ter se redno udeleževati podobnih dogodkov, kjer lahko predstavi svoja dognanja in vzdržuje stik z zainteresirano javnostjo – malo etnologov je bilo na simpoziju Goriškega muzeja, še posebej folkloristov, kakor tudi na predstavitvah knjige Iz nevidne strani neba. Že nekaj časa čakamo na recenzije in podrobne analize gradiva in navsezadnje kritike, kot je navada v tujini, kjer je takojšni kritični odziv, kateremu sledi argumentacija in utemeljitev napake ali potvorbe.

Po slišanem na tem večeru, bomo očitno na kritičen pogovor o staroverstvu še naprej čakali oziroma se to pričakuje od mlajših generacij etnologov. Bolj kot z enostavno popularno kulturo in amaterskimi raziskovalci se bo v prihodnje potrebno ukvarjati s samim gradivom, njegovo interpretacijo in navsezadnje terenskim raziskovanjem zbranega izročila. Ali pa bodo slej ko prej to delo opravili tuji folkloristi. Zato še enkrat pohvale etnološkemu društvu in organizatorki Tanji Kovačič za organiziran večer.

Na koncu naj omenimo, da se je še enkrat oglasil naš član Marko Hren, ki je v kontekstu naslovne teme, Kako misliti staroverstvo?, etnologe pozval, naj formalno podprejo naše predloge Ministrstvu za kulturo, da se vzpostavi mešana komisija za proučevanje vatikanskih arhivov z vidika primarnih virov o pokristjanjevanju in dal za primer vir o križarski vojni proti Kobaridcem leta 1331. Poleg tega jih je pozval naj se angažirajo tudi pri projektu Muzeja simbolov Slovenstva v stavbi Proštija, ki ga trenutno pripravlja Narodni muzej.

Matija Kenda