Perunika

Perunika ali iris je cvetlica, ki nosi ime po našem gromovniku Perunu. V rod rastlin Iris spada več kot 200 različnih vrst cvetlic.  Njeni listi so ozki in sabljasti, zraste pa do 1,5 metra visoko in ima praviloma od dva do tri cvete na koncu stebla. Cveti od aprila do julija, cvetni listi pa so modri, pri korenu pa rumeni ali beli.

Perunika

Iris naj bi dobila ime po Iridi, grški boginji mavrice. Boginja Iris je bila v svetu grških mitov glasnica bogov in zato je bil cvet perunike znamenje, ki posvečenim izbrancem sporoča božjo voljo. Podobno kot Hermes je imela Iris v klasični grški mitologiji vlogo spremljevalca duš v onstranstvo, le da je po prepričanju starih Grkov pomagala predvsem dušam žensk in deklet. Zaradi tega so Iris nekoč sadili na ženske grobove.
Slovensko oziroma južnoslovansko ime za to rastlino je Perunika. Perun je vseslovanski in praslovanski bog groma, nevihte in vojne. V slovenskem Prekmurju se je ohranilo verovanje, da pošilja hudo uro bog Perun. Kadar grmi in se bliska še danes na vzhodu Slovenije pravijo da Perun bije. V slovanski mitologiji je morda bila Perunika ena od Perunovih sester ali kar njegove žena. Skozi rekonstrukcije obrednih pesmi baltoslovanskih ljudstev vemo, da je imel Perun deset sinov, od katerih je bil zadnji Jarilo oziroma Zeleni Jurij, prinašalec pomladi. Rastlina perunika pa nosi naziv po našem gromovniku zgolj na Balkanu, tako da smemo sklepati, da ni bila »poznana« v pradomovini Slovanov. Drugo ime za peruniko je bogiša, kar nam spet kaže njeno božanskost in s tem pomembnost. V Črni Gori jo poznajo tudi pod imenom sablja (!), v Dalmaciji kot cvet nebeški, v Istri pa jo imenujejo noži. Poleg tega pa so na hrvaškem za peruniko poznana še imena kaćun, lelin, lilija in strijelka (!), guska, divojka. Tvorbe na –ika so sicer pogoste za nazive rastlin, npr. lovorika ali omorika.
Perunika je služila našim prednikom tudi v zdravilne namene, zato jo velikokrat najdemo v medicinskih priročnikih. Svoje mesto je imela seveda tudi v ezoteriki. Tako so verjeli, da korenina Perunike izkopana in posušena na Veliko noč ščiti proti udaru. Perunika je kot vse pomladne cvetlice tudi simbol novega življenja in nesmrtnosti, zato je imelo sajenje na grobove dodaten simbolni pomen, ki izraža vero v ponovno rojstvo in večno življenja. Koncept reinkarnacije je poznan večini etničnih religij, kot tudi staroverstvu.

Cvet Perunike je eden od uveljavljenih simbolov vladarskega dostojanstva (tudi Perun je bil vladar). V antiki so irise pogosto zamenjevali z lilijami, zato je razvoju simbolike težko slediti, v večini primerov pa drži, da so simbolni pomeni sorodni ali celo enaki. V srednjem veku in renesansi je perunika pod zmotnim imenom lilija postala grbovno znamenje številnih vladarskih rodbin po vsej Evropi, s tem pa so se razširili tudi njeni simbolni pomeni: kraljevskost, plemiška odličnost, viteškost, hrabrost in moč. Vse te lastnosti pa ima tudi Perun, po katerem ima Iris pri nas ime.

Literatura:
∙ Germ, T.: Simbolika cvetja. – Mladinska knjiga 2002
∙ Katičič, R.: Božanski boj: tragovima svetih pjesama naše pretkršćanske starine. – Odsjek za etnologiju i kulturnu antropologiju Filozofskog fakulteta 2008
∙ Marjanić, S.: Mitološka i mitotvorna priča o poveznici Perunika-Perun. V: Perunovo koplje. – ZRC SAZU 2011

Deli