Pentagram

Petkotnik oziroma lik pentagrama je star in univerzalen simbol, ki ga dobimo v mnogih kulturah in religijah in ima že od davnine veliko simbolno vrednost. Poznan je bil že starim Grkom, saj ga je uporabljal Pitagora, ki pa ga je morda v grško matematiko prinesel iz Egipta. V antiki je pentagram imel pomen popolnosti. Kasneje v srednjem veku so ga uporabljali v magijske namene proti zlu in urokom, prav tako pa je bil uporaben tudi v arhitekturi in umetnosti. Srednjeveški alkimisti so pentagram uporabljali kot simbol za kvintensenco (peto bistvo), peti element – ognjeni eter, oziroma za Svetega duha (internetni vir Pozitivke).

Prav tako dobimo simbol pentagrama v slovenski ljudski kulturi. Najpogosteje se pojavlja kot zaščitni simbol na zibelkah, domačih vratih ali kot varovalno sredstvo za zaščito. Zato je pogosto prisoten tudi na hlevskih vratih za varovanje živine. Kot amulet proti nevarnostim je vrezan na tramovih kmečkih hiš pod imenom »trutamora« ali »morina taca«. Kot tak se pentagram vselej kaže kot pozitiven simbol.

Pentagram kot varovalno znamenje na zibelki iz leta 1890. Slovenski etnografski muzej v Ljubljani. Foto: Nejc Petrič

Pentagram pa dobimo tudi v naravi, na primer v cvetih rož. Pri samem pentagramu gre za razmerje zlatega reza, saj je sestavljen iz tako imenovanih »zlatih« trikotnikov. Ti trikotniki imajo dve stranici v zlatem razmerju. Le to pa je temelj na katerem temelji celotna narava. Prav tako se zlati rez pojavlja na človeškem telesu. Zlati rez je matematični pojem, kompozicijski zakon, kjer je manjši del proti večjemu v istem razmerju kot večji del proti celoti. To razmerje je vedno 1,618 033 989… Zlati rez je najbolj skladen odnos dveh različnih količin in se zato pogosto pojavlja v umetnosti in arhitekturi (Internetni vir Akropola). V ezoteriki predstavlja pentagram celoten kozmos, štiri elemente s petim elementom, etrom in skozi mikrokozmos opisuje celotnega človeka (Žvab 2009).

Pentagram v naravi. Vir: Nova Akropola: http://www.akropola.org/zanimivosti/zanimivost.aspx?id=40

Danes simbol pentagrama ni razširjen v krščanski ikonografiji, saj je pridobil pomen negativizma. Večji pomen pa je imel v Cerkvi v srednjem veku, kar lahko še danes vidimo na mnogih freskah in drugi cerkveni umetnosti. V Nemčiji je velik simbol pentagrama vrisan v cerkvenem zvoniku (Internetni vir: Marktkirche in Hannover), na Balkanu pa se simboli pentagrama pojavljajo na srednjeveškem nakitu, freskah, slikah, lončevini, cerkvenih zidovih in amuletih. Na vseh teh različnih predmetih ima pentagram verjetno isto vsebino: povezava krščanstva, kot uradne religije in staroverskih kultov in obredov na drugi strani (Zorova 2007). Poudariti je treba, da je pentagram naslikan tudi v nekaterih slovenskih cerkvah, npr. na freski na stropu cerkve na Reki na Cerkljanskem. Eden od mnogoterih krščanskih pomenov števila pet in pentagrama je pet kristusovih ran in pet Marijinih radosti. Do sedaj je bil pentagram interpretiran kot znamenje evangelista Luke ali kot svete Marije. Zvezdo so uporabljali tudi za ponazoritev zvezde nad Betlehemom, kjer se je rodil Kristus. V tej obliki pomeni božanska inkarnacija.

V krščanski umetnosti na Balkanu se pentagram vedno pojavlja v povezavi z božanskostjo. Globlji pentagrama je sveta Marija ali Kristus. Po Zorovi je še mnogo predkrščanskih pomenov, katere je absorbiralo krščanstvo, predvsem iz mezopotamske in kanske mitologija, kjer je pentagram simbol planeta Venere oziroma Jutranjice ali Večernjice ter se s tem povezuje z istimi ženskimi boginjami, kot so Inana, Anat in Asherat. Pravi pomen pentagrama se je skozi stoletja izgubil, tako da se lahko pravemu pomenu samo približamo. Lahko gre tudi za arhetipski simbol božanskosti (Zorova 2007: 72).

Venera je posebej zanimiva boginja za naše proučevanje pentagrama. Njena grška različica je Afrodita, obe boginji sta bili čaščeni kot boginji lepote, ljubezni in verjeli so, da prinaša plodnost. Najverjetneje gre za univerzalno predstavo ženske boginje, katero se povezuje s plodnostjo, zemljo, vodo, spolnostjo in podobnimi ženskimi atributi. Podobne predstave o ženski boginji dobimo tudi v drugih mitologijah, prav tako pri Slovencih in drugih Slovanih. Ženske boginje se povezuje z Luno, saj je Mesec med drugim simbol za menstruacijo, tako kot je na drugi strani Sonce povezano z moškim nebesnim božanstvom.

Mora na vratih kašče z letnico 1813. Lastnik pri Peterlinovih – na Zagradu, Hrastno 21. Teren 18 – Šentrupert na Dolenjskem (1.-30.8.1961). Fotografijo hrani Slovenski etnografski muzej. Objavljeno z dovoljenjem muzeja.

Po starem pravoslavnem koledarju je imela Marija pet praznikov razporejenih na pet enako dolgih delov koledarskega leta. Vsakih 73 dni je bil Mariji posvečen praznik, 2. februarja, 15. aprila, 2. julija, 8. septembra in 21. novembra. Po lunarnem koledarju je to približno 29, 5 dni (ena lunina mena) x 2,5 ~ 73 dni. 73 x 5 je 365 dni, kolikor traja povprečno leto. Venera je najbližje Zemlji, ko pride v položaj notranje konjukcije, kar se zgodi vsakih 584 dni. Zanimivo je tudi, da je približno isto dni med petimi Venerinimi notranjimi konjukcijami (584 x 5 = 2920) in osmimi sončnimi leti (365 x 8 = 2920) in 99 luninimi meni (99x 29,5 = 2920, 5). Poleg tega pa lahko razdelimo tudi 584 dni Venerine notranje konjukcije na 8 delov in zopet dobimo ravno 73 dni, ki jih rabi Zemlja za eno petino svoje poti okoli Sonca. V teh osmih letih, ki jih rabi za notranjo konjukcijo, Venera nariše pentagram znotraj zodiaka. Kot rezultat njene poti, se Venera najprej pojavlja kot zvezda Danica oziroma Jutranjica 266 dni, po dobi nevidnosti pa se naslednjih približno 266 dni pojavlja kot Večernica. Približno 266 dni Venerine pojavnosti na nebu kot Jutranjica ali Večernjica je skoraj isto kot doba ženske nosečnosti devetih mesecev. Sovpadanje dneva pojavnosti Venere in časa ženske nosečnosti je lahko še en razlog več, da se Venera povezuje z ženskimi boginjami.

Pentagram, ki ga Venera izriše v osmih letih. Slika iz Wikipedie.

Številka 73 se prav tako pojavlja v Latvijskih Dainah:

Brahmen came together / On the hill,
They hung up their sabres / On the SACRED TREE,
The sacred tree has / NINE branches,
Each branch at its tip / Has NINE blossoms,
Each blossom at its tip / Has NINE berries.

Rezultat, ki ga da Daina je 730 (1+9x9x9), kar je identično enemu letu, 365. dnem in 365. nočem (Rothwangl 2007).

K Veneri so se obračali tudi v stiski in bolezni, saj so verjeli v njeno moč in božanski karakter. V mnogih izročilih so verjeli, da je posrednik med bogom in ljudmi. Prav tako so verjeli, da vpliva na dobro počutje in blaginjo. Drugi simbol, ki je predstavljal v evropskih tradicijah planet Venero je osemkraka zvezda, ki je poznan tudi pri nas. Ni pa zanj, tako kot tudi ni za pentagram, poznano ljudsko izročilo, ki bi ju povezovalo z Venero. Vseeno pa je poznano ustno izročilo, po katerem sta oba simbola pozitivna, zaradi česar so ju pogosto risali na vso ljudsko kulturo, ki je pomembno vplivala na življenje. Čeprav se je magični pomen pentagrama danes že skoraj izgubil iz ljudskega spomina, moramo vedeti, da je bil vedno varovalno sredstvo, ki se je uporabljal v ljudskem verovanju. Njegov pomen se je tako kot po vsem svetu, tudi pri nas verjetno spreminjal. Vsekakor pa je bil njegov pomen pozitiven, sicer ga ne bi pogosto dobili med ornamenti v ljudski kulturi.

“Prtiček” iz lesa, Magdalenska gora, Zgornja Slivnica 1, pri Mežnarji. Prtiček napravil oče ženine matere, Matija Podržaj, nekoč mežnar, umrl leta 1896. Teren 2: Šmarje- Sap- Polica (Grosuplje). 1.8.-5.9.1949. Fotografijo hrani Slovenski etnografski muzej. Objavljeno z dovoljenjem muzeja.

Simbola imata vsekakor še vedno svojo magično lastnost in varovalno moč. Zato ne smemo pozabiti, da je tudi pentagram del naše narodove dediščine.

Avtor: Nejc Petrič

 

Literatura:
∙ 
Leksikon ikonografije, liturgike i simbolike zapadnog kršćanstva
1979 Leksikon ikonografije, liturgike i simbolike zapadnog kršćanstva. Anđelko Badurina, ur. Zagreb: Kršćanska sadašnjost: Institut za povijest umjetnosti.
 Nova Akropola http://www.akropola.org/zanimivosti/zanimivost.aspx?id=40
∙ Marktkirche in Hannover: http://www.zynzek.de/Marktkirche/marktkirche.html
∙ The Dent dictionary of symbols in Christian art
1994 The Dent dictionary of symbols in Christian art. Jennifer Speake, ur. London : J.M. Dent
∙ http://en.wikipedia.org/wiki/File:Venus_pentagram.png
∙ Pozitivke: http://www.pozitivke.net/article.php/20040128230540455/prin
∙ Rothwangl, Sepp
Is Grimm’s Fairy Tale “The Hare and the Hedgehog”, a Mythical Report of a Lunar Eclipse
http://www.calendersign.com/en/am_hare_hedgehog.php
∙ Zorova, Orhideja 2007 Pentagram v sredniot vek – preliminarni istrazhuvanja vrz osnova na balkanskite primeri. Studia mythologica Slavica 10: 51-82. http://sms.zrc-sazu.si/pdf/10/SMS_10_Zorova.pdf
∙ Žvab, Andraž: 2009 Simbolika pentagrama. Dostopno na URL: http://andrazzvab.blogspot.com/2010/02/simbolika-pentagrama-esej-copyright.html

Deli