Osemkraka zvezda

Osemkraka zvezda, za katero se je v latvijski mitološki šoli uveljavilo ime Auseklis (Jutranjica), je še eden zelo razširjenih starih simbolov, ki je poznan tudi pri nas in iz nam nerazumljivih razlogov, popolnoma nepredstavljen širši javnosti. V Latviji, kjer za razliko od Slovenije svojo ljudsko kulturo skrbno raziskujejo, je za to zvezdo poznano več ljudskih imen, sonce, zvezda ali zgolj križ. Auseklis pomeni »tisti, ki vzhaja«, kar se lahko nanaša na sonce, luno ali, kar je v tem primeru še najverjetneje, na zvezdo Jutranjico. Osemkraka zvezda je poznana v Evropi od 6. do 4. tisočletja našega štetja med kmeti in živinorejci v kulturi Karnovo v Bolgariji. Na Baltiku je bil simbol poznan tudi kot hrast, listje hrasta ali utripajoča zvezda na nebu. V tridesetih letih dvajsetega stoletja je znak dobil ime Auseklis – Jutranja zvezda oziroma Jutranjica.

Detajl vrat- vrata na hiši št. 49, Lojze Stankovič. Teren 22 – Drašiči, Bela Krajina. Posneto v času terenskega dela z ekipo od 4-10.10.1965. Fotografijo hrani Slovenski etnografski muzej. Objavljeno z dovoljenjem muzeja.

Osemkraka zvezda na slovenski ljudski vezenini v Slovenskem etnografskem muzeju

Simbol Jutranjice lahko opišemo kot dvoje enakih križev. Drugi so simbol hoteli opisati kot sintagmo z osnovnim krogom, rombom ali kvadratom v centru, od koder izhaja osem žarkov, katerih konci so povezani s cik-cakom. Število osem se v latvijski kulturi povezuje s plodnostjo, v krščanstvu pa s ponovnim rojstvom, simbolom večnega življenja in milosti. V Evropi je simbol poznan kot magiski znak sreče. Na Norveškem je simbol razširjen pod imenom Selbu rose, med domorodnimi prebivalci Čila in Argentine pa pod imenom Guñelve z enakim pomenom planeta Venere.

 

Všita osemkraka zvezda na belorusko srajco. Iz »Beloruska narodna astronomija«.

»Tri sestre« oziroma Orionov pas všit na belorusko srajco. Vse zvezde so osemkrake. Iz »Beloruska narodna astronomija«.

Z zvezdo sta v latvijski folklori povezani dve temi, mitološko kozmološka (zvezdi Jutranica in Večernica, članici »nebesne družine«, ki se pojavljata na svetih predmetih) in obredna (na okrasnih ornamentih). Mitološka oseba Auseklis, ki je hčer Sonca, je pogosto prisotna v latvijskih ljudskih pesmih kot nevesta ženina Meseca, sina Dievsa. Poseben je motiv ugrabitve neveste Meseca Auseklis.

Po mnenju nekaterih Auseklis personificira venero, manj razširjeno je mnenje, da predstavlja sirius. Lingvisti pravijo, da sta imena Saule (Sonce) in Auseklis sorodno povezana, prav tako je očitna njuna povezanost iz folklornega izročila. Prav tako se povezuje simbolika Auseklis z soncem, svetom, krogom in rozeto, sončnim simbolom (Ryžakova 2002: 113-116).

Osemkraka zvezda je pogost motiv tudi na velikonočnih jajcah in ljudskih vezeninah po vsej Slovanskem svetu. Simbol je še predkrščanski.

Oktagram ali osemkraka zvezda je v različnih kulturah po Evropi in po svetu predstavljala simbol Venere. Drugi simbol za Venero je pentagram. Oba simbola lahko predstavljeta Auseklis, najprej pa sta izvorno simbolizirala zaščito proti slabemu duhu in nesreči. Šele kasneje je pentagram dobil negativni predznak. Litvanska inačica Auseklis je Aušrinė, njima pa ustrezajo še druge Indoevropske boginje jutranjice, grška Eos, rimska Aurora, vedska Ushas in slovansko žensko božanstvo, ki se skriva za jutranjo zvezdo oziroma slovensko danico. Vsem tem boginjam so pripisane ženske mitološke lastnosti plodnosti, rodovitnosti in vsesplošnega življenja.

Simbol osemkrake zvezde je tako kot rozeta razširjen v ljudski kulturi po vsej Evropi in torej tudi pri nas. Opazimo ga lahko na fasadah hiš, vratih, ljudskih vezeninah in ostali etno kulturi. Po Stellaciu (2011: 289) osemkraki simbol kaže sončno pot, saj je kmečki simbol. Čas in lokacija sta bila namreč izjemno pomembna v agrokulturni družbi. Po tej teoriji, bi osemkraka zvezda predstavljala ljudski koledar, sončni vzhod in zahod na poletni in zimski sončni obrat.

Možen izvor in prvotni pomen osemkrake zvezde. Po Libertas Klimka in Vytautas Straižys »The Cosmology of the Ancient Balts«.

Simbol osemkrake zvezde ima skratka izvor še v rodnoverskih tradicijah Evrope. Glede na to, da je simbol zelo pogost in se je ohranil do danes je očitno imel zelo pomembno vlogo v ljudskem življenju tudi po formalnem pokristjanjevanju. Morda je imel simbol prvotno astronomsko vlogo, do danes pa se je ohranila njegova pozitivna, magična in varovalna lastnost.

Vezena mrliška rjuha, Bajc Karla, Črni Vrh 53. Teren 16- Črni Vrh- Vojsko pri Idriji (1.-28.8.1959). Fotografijo hrani Slovenski etnografski muzej. Objavljeno z dovoljenjem muzeja.

Ker se je v Latviji formalno rodnoverstvo ohranilo precej dlje kot na ozemlju Slovenije in s tem tudi ljudsko izročilo, po katerem osemkraka zvezda simbolizira Venero, lahko morda posplošimo, da je isti simbol v določenem času predstavljal isti pomen tudi pri nas. To morda potrjujejo tudi ostala izročila, po katerih osemkraka zvezda predstavlja zvezdo Venero. Drugi simbol, ki je predstavljal Venero, je prej omenjeni pentagram. Venera je bila namreč zaradi njenega pojavljanja in izginjanja na nebu v ljudski astronomiji razumljena kot zvezda in ne planet.

 

Rodnoverski simbol na seriji beloruskih monet. Moneta na sliki predstavlja praznik kupale.

Literatura:

∙ Kacar, M.C.: Belaruski arnament. Tkactva, Vyšyuka. Minsk: K30 Nauk, 1996
Ryžakova, S.I. Jazyk ornamenta v latyšskoj kulture. Moskva: Indrik 2002
T. V. Avilin: Belorusskaja narodnaja astronomija. Istoriko-astronomičeskie issledovanija, v. 31. Moskva, 2006, 314-332.
Klimka, Libertas in Vytautas Straižys: The Cosmology of the Ancient Balts. Archeoastronomy 22, 1997 http://articles.adsabs.harvard.edu//full/1997jhas…28…57s/0000069.000.html
Obrovski, Aleksandar: Simboli sunca na fasadama kuća-Srbija. Dostopno na URL: http://www.svevlad.org.rs/slike_files/kuce_sunce.html
Stellacio, Anthony: Lithuanian Folk Pottery: Inside and Out. Vilnius: Amatu gildija, Mintis 2011
http://en.wikipedia.org/wiki/Aušrinė

Deli