Neformalno delovanje in uspehi ter aktivnosti od ustanovitve

Pregled dosedanjih uspehov in aktivnosti od ustanovitve
2014

V prvem letu društvene aktivnosti smo začeli z več pobudami in idejami strokovnim institucijam. Nekatere so ostale neodgovorjene, druge še vedno trajajo in so v sklepni fazi.

Skupaj z Upasano Marka Hrena (tudi član društva) smo na Ministrstvo za kulturo vložili več pobud (tudi v naslednjih letih vse do zadnjih v letu 2018), da Ministrstvo začne izvajati protokol o Blejskem otoku tudi v določbi, da v stavbi Proštija zaživi Muzej simbolov slovenstva od naselitve do osamosvojitve: zbirko posebnega pomena z dokumenti in simboli. Muzej bi moral na Blejskem otoku stati že od leta 2008, a javnost o tem še danes ni popolnoma obveščena. Interes društva je, da bo v Muzeju enkovredno predstavljena tudi staroverska (predkrščanska) dediščina in ne zgolj kasnejša krščanska (kot je bilo prikazano v prvem naboru dokumentov ter da bo prevladal javni interes).

Na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in na Zavod RS za šolstvo smo poslali pobudo o popravkih učbenikov za zgodovino, kjer so napačne navedbe v poglavjih o slovenski mitologiji, ter zraven podali predlog o umestitvi staroverstva v enakem obsegu, kot se prikazuje druge mitologije. Prve pobude so ostale neodgovorjene skoraj dve leti. Prve uradne odgovore smo dobili šele po več intervencijah konec leta 2016. Trenutno še vedno čakamo na obravnavo naših predlogov. Domnevamo, da je bilo s pobudo doseženo to, da najbolj problematičen učbenik za zgodovino ni več med potrjenimi učbeniki v zadnjem šolskem letu.

Društvo se je ob medijskih polemikah in diskreditacijah ob javnem razkritju prakticiranju šamanskih praks javne osebe odzvalo z javnim pismom. V javnem pismu, ki so ga povzeli nekateri internetni mediji, smo zapisali, da so bili tudi naši predniki večino zgodovine staroverci in smo stopili v bran tradicionalni veri, ki so jo mnogi novinarji in ustvarjalci javnega mnenja blatili. Izpostavili smo, da novinarji ne napadajo drugih verskih oblik in si enakovredno obravnavo zasluži tudi šamanizem ali stara vera.

Prvič smo tudi na javne institucije naslovili pobude o ovrednotenju in zaščiti naravnih svetih mest. Večina naravnih staroverskih mest še vedno ni ovrednotenih in se lahko enkrat v bodoče pomotoma uničijo. Neodgovorjena je ostala naša pobuda, da bi po vzoru nekaterih drugih evropskih prestolnic, tudi pri nas postavili obeležje, ki bi opominjalo na našo bogato dediščino stare vere. Nenazadnje imamo Slovenci staroversko simboliko tudi v zastavi in si zasluži tudi fizično upodobitev v glavnem mestu države.

Predstavniki društva smo se to leto udeležili mednarodne Slovanske rodnoverne veče na Hrvaškem, kjer so bili predstavniki več držav, ki jih zanima raziskovanje njihovih predkrščanskih tradicij. Sklepno dejanje veče je bil ogled hriba Perun v Istri, kjer so hrvaški kolegi postavili leseni malik in učno pot iz vasi Moščenice do vrha hriba Perun.

2015

V tem letu smo organizirali tudi prvo društveno večo, ki je postala vsakoletni dogodek, na katerem se srečamo vsi člani in izmenjamo ideje in načrte.

V tem letu je naše društvo gostilo večdnevno XII. Mednarodno konferenco Slovanska rodnoverna veče. V goste so prišli predstavniki iz sedmih slovanskih držav. Poleg konferenčnega dela (predstavitev novih knjižnih izdaj, referatov s staroversko tematiko) je zadnji dan sledil obisk Ajdovskega gradca v Bohinju, kjer smo gostom predstavili Prešernov boj med staroverskimi in krščanskimi Slovenci. Konferenca je pokazala, da smo kljub časovno mlademu formalnemu delovanju, sposobni organizirati velike projekte in upravičili zaupanje organizacije mednarodne konference. Na večernem koncertnem delu konference smo v društvu sprejeli prve častne člane društva na podlagi njihovega dolgoletnega delovanja v smeri popularizacije stare vere: Slava Batisto, Pavla Medveščka in Borisa Čoka.

Tudi v tem letu smo nadaljevali z vsemi pobudami,  ki smo jih začeli v prejšnjem letu, in napisali več odmevnih člankov in recenzij na naši spletni strani o ljudskem izročilu, staroverstvu in aktualnih knjig.

2016

Ker je bila proti koncu leta 2015 končno izdana težko pričakovana knjiga Pavla Medveščka Iz nevidne strani neba, smo člani društva priskočili na pomoč založbi in članu ter organizirali več kot 15 dogodkov znotraj turneje knjižne predstavitve po Sloveniji. Knjižne predstavitve so bile po celotni državi od Kopra, Nove Gorice, Bleda, Ljubljane do Maribora in številnih drugih manjših krajev po državi. Knjiga je bila velik uspeh in je kasneje doživela ponatis.

V tem letu smo naslovili več pobud za varovanje staroverske nepremične dediščine. Pobudo za vključitev teh mest smo naslovili na Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki teh mest še nima v svojih registrih. Prav tako smo (neuspešno) naslovili Pobudo za vključitev preverjanja arheoloških ostalin staroverstva v območje za UNESCOV spomenik Pot miru na slovenski urad za UNESCO na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. V pobudi smo predlagali, da se v slovenskem predlogu za UNESCO spomenik vključi tudi starejša staroverska dediščina, ki je na istem območju, na katerem je potekala soška fronta, ki je predmet vključitve v spomenik Pot miru. Čeprav je bil odgovor pristojnih, da to ni mogoče, smo še vedno mnenja, da bi lahko staroverstvo odlično promovirali tudi na tem področju, četudi le z vključitvijo v preambulo prijave ali vsaj na informativnih tablah, ki bodo stale na tem področju. Staroverstvo je namreč bilo kolateralna škoda, ki si po tej vojni ni več opomoglo, saj so bila uničena tudi številna naravna sveta mesta (hribi, sveti kamni, sveti izviri, svete skale).

V tem letu smo se društveni predstavniki udeležili tudi mednarodne Slovanske rodnoverne veče in Evropskega kongresa etničnih religij, ki sta bila oba v Pragi na Češkem. Poleg predstavnikov slovanskih držav, so bili tam tudi predstavniki podobnih društev z drugih evropskih pa tudi ameriških in azijskih držav. Navezali smo stike z novimi kolegi in si izmenjali informacije, npr. kako imajo druge bolj razvite države urejeno varovanje njihove staroverske dediščine, kako imajo predstavljeno ali zapostavljeno svojo avtohtono vero v šolskih kurikulah in druge dobre prakse, s katerimi se srečujejo pri svojem delovanju.

Konec leta 2016 smo po več letih urejanja gradiva uspeli dokončati naš dolgoletni načrt izdaje knjige Jožeta Karlovška Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe. Knjiga, ki je ostala v rokopisu, je čakala na izid več kot pol stoletja. Jože Karlovšek je bil ljubiteljski raziskovalec in zbiratelj ljudskega izročila, poleg tega pa je folklorne pripovedi tudi sam upodabljal. V knjigi je poleg njegovih raziskav slovenske mitologije, ki je mimogrede prvo zaključeno delo te vrste pri nas, tudi upodobil več bajeslovnih likov. Za izid je društvo samo zbralo finančna sredstva in z mnogo prostovoljnega dela uspelo dokončati projekt. Spremni besedi sta napisala dr. Monika Kropej iz ZRC SAZU in umetnostni zgodovinar Boštjan Kenda.

2017

V tem letu so sledile knjižne predstavitve knjige Jožeta Karlovška, ki smo jo premierno predstavili v Domžalah, kjer še vedno živi Karlovškova družina. Sledila je predstavitev na ZRC SAZU v Ljubljani, nato pa še predstavitev v knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, kjer so dobrodušno tudi prispevali nekatere slike za našo izdajo, in v rojstni vasi Karlovška, Šmarjeti na Dolenjskem. Vse predstavitve so bile izjemno lepo obiskane, poročila o dogodkih pa so bila objavljena tudi v lokalnih časopisih. Knjiga je bila pri bralcih lepo sprejeta in zaradi večjega povpraševanja smo se odločili za ponatis.

V začetku leta smo napisali odmeven članek o ogroženih jezikih in dialektih v Evropi s primeri iz Slovenije ter predstavili javnosti malo znani Atlas ogroženih jezikov, ki ga že vrsto let izdaja UNESCO. Ker razen rezijanskega dialekta, noben drug slovenski dialekt v tujini ni vključen v atlas, smo dali tudi več pobud za razmislek o vključitvi domnevno ogroženih dialektov v omenjeni slovar.

Člani društva smo imeli predstavitve referatov tudi na simpoziju Goriškega muzeja z naslovom Staroverstvo, staro vèdenje, novi izzivi interdisciplinarnih znanosti. Po simpoziju je izšel istoimenski DVD z vsemi predstavitvami, ki je na voljo pri organizatorjih.

Skupaj s Turističnim društvom Kobarid smo organizirali prvi strokovni simpozij Pozno pokristjanjevanje slovenskega ozemlja in kulturni dogodek Mrzli studenec. Strokovni simpozij je bil posvečen zgodovinskemu dogodku križarskega pohoda v Kobarid, 16. 8. 1331, ko so križarji posekali sveto drevo in zasuli izvir, ki so ju tamkajšnji domačini častili. Dogodek je malo znan v slovenski javnosti, zato smo ga osvetlili z različnih zornih kotov na simpoziju. Zvečer je sledil kulturni program, simbolični poklon novo zasajeni lipi in koncert Ljobe Jenče z ljudskimi pesmimi. Dogodek je dobil velik odmev tudi v medijih. Zamejski Radio Trst pa je posnetke predavanj tudi predvajal na svojem programu.

Ker je Narodni muzej Slovenije napovedal, da bo v letu 2017 potekala priprava zbirke za Muzej posebnega pomena z dokumenti in simboli slovenstva od poselitve do osamosvojitve, ki bo na Blejskem otoku, smo pripravili idejni koncept zbirke s poudarkom na staroverstvu. Dokument je bil objavljen tudi na naši spletni strani, pravi čas pa bodo naše ideje in predlogi dobili šele v letu 2018, saj so pripravo zbirke preložili in je načrtovana za leto 2018.

V drugi polovici leta smo naslovili nove pobude za varovanje naravnih svetih mest, tokrat na Zavod za gozdove Republike Slovenije, kjer je mogoče določiti kulturno-varstveno funkcijo gozdov na varovanih območjih in informirati deležnike, da se ne uniči nekdanjih svetih mest (npr. skal) zaradi pomena za dediščino. O pobudah bodo pristojni odločali v letu 2018, javnost pa bomo obveščali prek spletne strani.

2018

V tem letu načrtujemo do poletja izdajo zbornika lanskega simpozija Pozno pokristjanjevanje slovenskega ozemlja in njegovo predstavitev.

Prav tako že pripravljamo ponovitev lanskoletnega uspešnega simpozija v Kobaridu. Več informacij bo v kratkem na naši spletni strani.

Če so vas zgornje dejavnosti prepričale, vas vabimo, da se nam pridružite. Še posebej smo vedno veseli novih pobud, idej ali kritičnega očesa.

Neformalno delovanje 2005-2014

Začetki neformalnega združenja nekaterih posameznikov, ki nas je pritegnila stara vera segajo v leto 2005. V tem letu smo prvič organizirali praznovanje ob zimskem sončnem obratu Božiču. Kasneje smo se začeli povezovati najprej znotraj Slovenije, kjer smo spoznali vedno več posameznikov ali celo skupin, ki so se zanimali poljudno, duhovno ali strokovno za duhovno preteklost naših korenin. Z leti smo pogledali tudi čez mejo in spoznali kolege najprej na nam bližnjem Balkanu, Hrvate in Srbe, kasneje pa tudi ostale Slovane in druge Evropejce, tako da smo danes povezani z mnogimi podobnimi društvi, združenji ali posamezniki širom Evrope.

Večino naše dejavnosti je dostopne v arhivu po posameznih letih na naši spletni strani www.staroverci.si. Naj omenimo samo nekatere med njimi. Leta 2009 smo poslali javno pismo ministru za šolstvo s pobudo, da se v učne načrte enakovredno k ostalim mitologijam vključi tudi slovanska stara vera. V istem letu smo gostili na gradu Struga konferenco in zasedanje veča rodno vere Slovanov na temo Triglava (gostje so bili iz Srbije, Rusije, Poljske, Bolgarije in Ukrajine), leto kasneje pa izdali zbornik prispevkov s konference Triglav: religiozni pomen pri Slovanih. Prav tako smo bili v letu 2009 soorganizator pri organizaciji razstave Stara vera in slovansko izročilo v Idriji. Od leta 2009 naprej vsako leto izhaja Staroverski koledar umetnice Irene Urankar. V letu 2010 je bila otvoritev Staroverske sobe na gradu Struga, kjer si je bilo mogoče znotraj živega muzeja ogledati slike na temo slovanske mitologije. 2012 smo priredili Večer poezije na temo stare vere ob Velesovem dnevu, ki nas je presenetil z velikim odzivom. Nekatere pesmi so bile kasneje objavljene v tematski številki časopisa Prebujenje zavesti (ostale so na spletni strani), ki je bila namenjena slovanski mitologiji in smo vsebino prispevali staroverci. Leta 2012 je izšla tudi knjiga našega člana, Borisa Čoka V siju mesečine in leto kasneje knjiga Matjaža Anžurja Zgodovina slovenske mitologije. Vsako leto smo priredili tudi štiri za javnost odprta praznovanja ob enakonočjih in sončnih obratih. Mnogi med aktivnimi člani smo že imeli in še vedno imamo predavanja o staroverstvu (ne današnji religiji rodnoverju) v osnovnih šolah, knjižnicah in drugih zainteresiranih institucijah. Večkrat so nas opazili tudi mediji in raziskovalci in o nas napisali prispevke v časnikih (Delo, Nedelo, Dnevnik, Primorske novice, Misteriji, RTV Slovenija-razne oddaje,…), strokovnih revijah (Etnolog, prispevek v knjigi Modern Pagan and Native Faith Movements in Central and Eastern Europe) in seminarskih nalogah ter diplomskih delih.

Med tem časom smo objavili mnogo člankov tudi na naši spletni strani www.staroverci.si o mitologiji, zgodovini, izročilu, etnoastronomiji, etnobotaniki, simbolih, božanstvih, mitologiji v leposlovju, slikarstvu, poeziji, glasbi in ostali umetnosti. Objavili smo tudi intervjuje z zaslužnimi osebami za promocijo stare vere ali modernega rodnoverja ter redno objavljali novice iz Slovenije in tujine o slovenski/slovanski stari veri in kulturi ter z objavami člankov popularizirali znanost, ki proučuje staro vero oziroma mitologijo z različnih področij.

Z nadaljevanjem obiska se strinjate z uporabo piškotkov več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close