Jakov Gotovac: Opera Morana, 1930

Jakov Gotovac (1895-1982) je bil hrvaški skladatelj in dirigent. Za njegova dela je bila značilna nacionalna usmerjenost. Pri svojih vokalnih delih je Gotovac največ idej dobil v ljudskih besedilih. Vrhunec njegovega prvega umetniškega ustvarjanja so narodna balada Koleda (1925), Simfonijsko kolo (1926) in romantična narodna opera Morana (1930). Njegovo najbolj znano delo je komična opera v treh dejanjih Ero z onega sveta (1935), ki je bila večkrat uprizorjena tudi na odru ljubljanske Opere.

Jakov Gotovac (1895-1982)

Opera Morana je bila v Ljubljani predvajana 5. sečana 1933. Vsebina „Morane“:

I. dejanje. — Pri dekliškem studencu.« Go v e d a r k a, vaška vedeževalka pride k gozdnemu studencu in prinese kutnjo (dunjo — simbol snubitve) nekega bogatega fanta, kateri želi pridobiti z njeno pomočjo ljubezen Morane. Kmalu nato pride tudi vaški godec in modrijan Gojen, stara ljubezen Govedarke. Ta mu ponuja denar, da bi v drugi vasi kupil hišico, kjer bi skupaj preživljala svoje stare dni. K studencu prihajajo dekleta, v upanju, da je kdo pustil za nje rumeno kutnjo. Za Morano je tam kutnja tujega snubača, a ona jo vrže stran, ker ima že svojega dragega Bojana. Govedarka ji preti z maščevanjem; dekleta tolažijo Morano in zapodijo Govedarko. Fantje pridejo in dražijo dekleta; Gojen pomiri s svojim humorjem sprte in skregane stranke, nato pa se mladina razide po gori. Otožni Morani se približa Bojan; oba sta žalostna, ker jima starši nasprotujejo. Obljubita si drug drugemu večno zvestobo. Gojen, fantje in dekleta se vračajo k studencu. Krasen sobotni večer zaključijo z veselim rajanjem in poskočnico, potem ko se je Bojan odločil, da popelje Morano na svoj dom in je vse navzoče povabil na svatbo.

II. dejanje. — Pred domačima hišama. Na sosednjih dvoriščih Moranine matere Gorave in Bojanovega očeta Njegovana je vse živo in razburjeno. Obe družini se prepirata radi ljubezni Morane in Bojana. Jezna in maščevanja željna Govedarka jim najavi prihod svatov ter jih prične ščuvati. Družina se razide, a svatje prihajajo. Oba, oče Njegovan in mati Gorava odbijeta prošnje mladega para, da bi jih sprejeli pod svojo streho. Bojan se v obupu odloči, da gre z izvoljenko v gore, kjer bo v božji naravi živel za svojo ljubezen. Prijatelji in svatje jih zapustijo, zgražajoč se nad takim poganstvom. Oba zaljubljenca ostaneta v noči sama in odideta polna ljubezni v gore.

III. dejanje. — »V božji naravi.« Jutro v gorah. Morana čuje nad dragim, ki še spi. K njej se prikrade Gojen ter ji sporoči, da je Govedarka naščuvala ljudstvo, ki že hrumi v gore, da ubije mladi par, ker živi v grehu. Gojen pa izve iz Moraninega pripovedovanja pravi vzrok Govedarkinega hudobnega namena in maščevanj, ter odhiti po stariše, da bi preprečili prelivanje nedolžne krvi lastnih otrok. Bojan in Morana iščeta tolažbe za svojo žalost in nesrečo v ljubezni. Med tem pridrvi razjarjeno ljudstvo, ki ga je privedla Govedarka, katera hoče v svoji maščevalni jezi, da bi zažgali oba na grmadi. V zadnjem trenutku prihiti Gojen in razkrije Govedarkino ostudno intrigo. Govedarka osramočena zbeži, da bi jo ne dohitelo maščevanje ljudstva, ki je spoznalo zmoto; Gojen sam ji v svoji velikodušnosti reši življenje. Ljudstvo se klanja ljubezni in slavi mučenike zvestobe. Z obrednim plesom okrog ognja se konča apoteoza čiste ljubezni.

Glej še:
Jakov Gotovac http://hr.wikipedia.org/wiki/Jakov_Gotovac
∙ dLib.si: Gledališki list Narodnega gledališča v Ljubljani 1932/33.

Deli