Izjava v zvezi z medijskimi diskreditacijami šamanstva

V zadnjih dneh smo bili priča mnogim medijskim norčevanjem iz neformalne izobrazbe ministrice Violete Bulc na »šamanski univerzi« in iz njenih svetovnih nazorov. Podpisniki ostajamo politično neopredeljeni in ne želimo komentirati posameznih politikov ali političnega dogajanja, prav tako ne želimo podajati sodb o verodostojnosti certifikatov posamičnih duhovnih akademij ali drugih ustanov, želimo pa opozoriti na netoleranten in ponižujoč odnos medijev do staroverskih praks in naravoverskih duhovnosti.

Mnenja smo, da so mediji tokrat drug za drugim prekoračili mejo spodobnega in etičnega poročanja in se s ponižujočimi toni in podtoni odzvali na eno najstarejših verskih oblik na svetu – šamanstvo. S tem, ko ustvarjalci javnega mnenja zasmehujejo šamanstvo (kar je danes splošen izraz za mnogo širšo duhovno gibanje, kot zgolj za duhovnosti – z evropskega stališča – eksotičnih ljudstev) najbolj kažejo na nepoznavanje naše lastne zgodovine v kateri smo veliko večino časa živeli ravno kot staroverci in zaradi tega bili krivično opredeljeni kot »krivoverci« in »pogani«. Stara vedenja in verovanja so danes prav tako pogosto označena s ponižujočo besedo vraževerja, čeprav so in bi morala biti vsa verovanja sprejeta enakopravno. Ta stara verovanja so se kljub pokristjanjevanju ohranila vse do današnjih dni.

Šamanizma skratka ne poznajo samo »primitivna ljudstva«, kot je to svetohlinsko in zmotno kodirano celo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ki s tem neupravičeno imenujejo oddaljene (časovno in prostorsko) kulture in nam nerazumljena ljudstva, temveč tudi t.i. razviti zahodni svet, ki šamanstvo obuja ali zaradi odmeva svojih korenin ali pa zaradi moči izkušenj, ki so jih zahodni popotniki in raziskovalci imeli v stiku s kulturami in civilizacijami, kjer šamanstvo še živi kot delujoča življenjska praksa.

Menimo, da si spoštovanje zasluži vsak verski ali nazorski pogled na svet in da ima vsak pravico do svoje verske opredelitve. Javnost opozarjamo v zagovor naravoverstvu in naravnemu zdravilstvu, šamanstvu in staroverstvu, ki je bilo v zgodovini prepogosto preganjeno in ne v zagovor vpletenim politikom. Veseli nas dočakati dan, ko bode kaka javna oseba v Sloveniji s ponosom  izpovedala pripadnost in certifikate (iniciacije) staro-vedskih, naravoverskih izročil in žive tradicije; na domačih tleh delujejo predani posamezniki in posameznice naravoverskega svečeniškega duha, katerih verodostojnost se meri z dolgoletnim zaupanjem širokega kroga udeležencev v učenju.

Prav tako čakamo dan, ko bodo slovenski mediji  o taki javni osebi  in o naravoverstvu, tudi šamanstvu, poročali  kot o samo-po-sebi umnem stanju stvari, seveda brez pejorativne note in brez evforičnega senzacionalističnega naboja. Šamanstvo ni senzacija, šamanstvo je bila, je in bo del človeške zakladnice znanja.

Današnje rodnoversko, naravoversko in šamansko gibanje postaja tako vsakdanje kot vegetarijanstvo, obisk pri homeopatu, prakticiranje biodinamičnega kmetovanja ali šolanje otroka v kakem od etično angažiranih vrtcev in osnovnih šol. Iz nobenega politika doslej se mediji niso norčevali, če je izjavil ali izjavila, da se polni z energijo na obredih kake od religij, ki so nastale v zadnjih dveh tisočletjih. Zato kot povsem neprimerno zavračamo senzacionalistično barvanje uporabe šamanstva ob kandidaturi slovenske predstavnice v Evropski komisiji.

Nejc Petrič, Društvo Slovenski staroverci

NVVZ Marko Hren

Priloga: Dodatna izjava Mire Omerzel ‒ Mirit, dr. (etno)muzikoloških znanost in  dipl. etnologinja: K polemiki o šamanizmu in starosvetnosti v preteklosti in sedanjosti

Deli