Helensko rodnoverje

NA PRIMERU YSEE IN THYRSOS 

 

UVOD

V članku predstavljam sodobno helensko rodnoverje skupaj s kratkim pregledom starogrške zgodovine in kulture. Slednje predstavljam z namenom razumevanja današnjega rodnovernega gibanja, ki legalizira svoje delovanja na temelju nepretgane kontinuitete vere od stare Grčije do sodobnosti. Stara Grčija je s svojo bogato kulturo in zgodovino ter številnimi ohranjenimi hrami in viri neprecenljiv izvir znanja za današnje verske rekonstrukcije in pristno sledenje tradicionalni helenski veri. Helenski svet je širši od današnje Grčije, saj vključuje tudi nekdanjo grško poselitev Male Azije in vse nekdanje grške kolonije v Jadranu in širše v Sredozemlju. Zaradi zgodovinskih okoliščin je grška diaspora še vedno prisotna v mnogih državah, sodobno helensko rodnoverje pa je prisotno tudi izven Grčije po deželah, ki nimajo grške diaspore, a jim je starogrška mitologija morda bližja zaradi svoje svetovne prepoznavnosti. Kompleksno starogrško mitologijo v članku ne povzemam veliko, saj bi si zaslužila še enkrat toliko obsežen prostor. Verjamem, da je grška mitologija bralcem vsaj grobo poznana.

 

 Kleantes: Himnos Zeusu

Slavljen, najvišji bogov, ki pod mnogo imeni na veke

vladaš vesolju, početnik narave, ki s svojo postavo

vse uravnavaš! Dolžnost zemljanov je, tebe slaviti,

saj smo tvojega rodu! Od vsega, kar lazi po zemlji,

mi smo edini deležni besed. Zatorej bom vedno

tebe slavil, na veke bom tvojo mogočnost oznanjal.[1]

STARA GRČIJA

Stara Grčija je bila edina antična civilizacija, ki se je razširila globalno celo izven Evrope. Svojo kulturo in vero so z Aleksandrom Velikim ponesli vse do Indije, kjer je še stoletja kasneje obstajalo Indijsko-grško kraljestvo.V času raziskovanja severnega Jadrana so prodrli tudi na današnje slovensko ozemlje o čemer pričajo arheološke najdbe, toponimi in izročilo.[2] Za stalno se verjetno tako severno niso nikoli naselili, kot na Apeninskem polotoku (Magma Graecia) ali na obalah Črnega morja. Na drugi strani so se Slovani z Grki[3] srečali šele stoletja kasneje po zatonu antične civilizacije ob vpadih na Balkanski polotok v šestem stoletju. Takrat so Slovani prodrli daleč na jug, več stoletij pa so se zadržali na Peloponezu.[4] Slovansko prebivalstvo se je ob tem nedvomno srečalo tudi z grško vero in hrami, ki v tistem času gotovo še niso bili povsem v razvalinah.

Zlata doba grške vere se je končala skupaj z zatonom Grčije po njeni okupaciji s strani Rimskega imperija. Splošno je znano, da je rimska oblast spoštovala starogrško kulturo in niso množično uničevali templjev. Od Grkov so prejeli mnogo vplivov, ki jih lahko sledimo tudi v rimski mitologiji. Krščanstvo je v Grčijo prišlo z rimsko vlado, ki se je nato utrdilo v Vzhodnem rimskem cesarstvu – Bizancu s prestolnico v Carigradu oziroma Konstantinoplu. Čeprav sprva enotno cesarstvo, sta bili med zahodnim in vzhodnim rimskim cesarstvom kasneje dve glavni razliki in sicer je v zahodnem cesarstvu z Rimom v centru prevladovala rimska vera z latinskim jezikom, v vzhodnem cesarstvu pa je že večino časa vladalo krščanstvo z grškim jezikom.

Zadnji nekrščanski rimski vladar, ki je vladal Rimskemu imperiju je bil Julijan. Julijan, rojen 331 oziroma 332 v Carigradu v takratnem cesarstvu je bil kasneje uspešen vojaški poveljnik, teozof in reformator. Imperij je želel vrniti k starim rimskim vrednotam in ga s tem rešiti pred razpadom. Zaradi njegovega zavračanja krščanstva v korist neoplatonskega staroverstva ga je cerkev imenovali Odpadnik. Poskušal je obnoviti helenski politeizem kot državno vero. Njegov namen ni bil uničiti krščanstva, temveč ga izriniti iz vladnih palač. Leta 362 je Julian odredil versko svobodo in na podlagi njegovega akta so postale vse vere pred zakonom enakopravne. Danes predvsem v Združenih državah in v angleškem jeziku uporabljeno ime za grško rodnoverje »hellenismos« izhaja iz časa Julijana, ki je prvi tako označil helensko staroverje. Zaradi svojega poskusa vrnitve cesarstvo k svoji prvotni etnični veri, ima Julijan danes pomembno simbolno vlogo v modernem helenskem rodnoverju, vsako leto ob obletnici njegove smrti pa mu ob sončnem vzhodu priredijo obred.

JulianusII-antioch360-363-CNG

Rimski cesar Julijan (331/2-26.6.363)

Proti koncu drugega stoletja in kasneje vse do šestega stoletja je bilo več filozofov, ki jim z današnjim imenom pravimo neoplatonski filozofi in med katerimi so nekateri hoteli ponovno oživiti tradicionalno grško religijo. Neoplatonski filozofi so imeli kasneje velik vpliv tudi na metafiziko drugi religij. Tu naj omenimo zgolj nekatere izmed najbolj opaznimi filozofi v današnjem rodnoverju: Porfirija, Sallustiusa in Prokla. Porfiri (234-305) je bil rojen v Rimskem imperiju. Znan je tudi kot nasprotnik krščanstva in zaščitnik staroverstva. Med bivanjem na Siciliji je napisal knjigo Proti Kristjanom  (Κατὰ Χριστιανῶν) v petnajstih zvezkih. Okoli trideset zagovornikov krščanstva je odgovorilo na njegovo delo in obtožbe na rovaš Porfira so edini vir o njem, saj so bile porfirijeve knjige po ukazu Theodosiusa II sežgane v letu 435 in še enkrat leta 448. Porfiri je bil tako kot Pitagora zagovornik vegetarijanstva. Napisal je še danes citirano knjigo O abstinenci od živalske hrane.

Prijatelj prej omenjenega rimskega cesarja Julijana je bil filozof Sallustius, ki je v 4. stoletju napisal O bogovih in kozmosu, hvalnico helenskemu staroverstvu.[5] Delu je še danes pomembno, saj je nastalo v času zatona starogrške vere. Prokl (411-485) je bil neoplatonsko filozof in zadnji pomembni staroverski znanstvenik. V njegovem času je bilo že nevarno širiti staroversko vero. Med njegovimi deli so najbolj znani »Zapiski« o Platonovih delih. Napisal je tudi Elementi teologije (Στοιχείωσις θεολογική) v katerih podaja dokaze za obstoj božanske Enosti. Prokl je poučeval simbolizem grških mitov, saj je znanje grške vere že bledelo.

POKRISTJANJEVANJE

Presek s tradicionalno grško vero je bil ogromen. Konec drugega stoletja se je krščanstvo že tako oprijelo, da ga lahko vidimo v pokristjanjevanju starih hramov.[6] Od sredine petega stoletja se je krščanstvo že vsedlo v Akropolo in ostale templje. V Akropoli so po uničenju kipov zgradili cerkev, ki jo je kasneje zamenjala otomanska oblast s svojim hramom. Po ukazu cesarja Justinijana I. so leta 529 zaprli vse filozofske šole, ki se niso skladale s krščansko vero. Grški staroverci so  kljub nasilnemu pokristjanjevanju živeli še stoletja svoja helenska božanstva. Zadnja nasilna spreobrnitev starovercev je bila v 10. stoletju v Lakoniji, ko je »sveti« Miklavž še zadnjim Grkom vsilil novo vero.[7]

Za razliko od pokristjanjevanja Slovanov, starim Grkom kristjani niso povsem uničili hramov in tradicionalne kulture. Matematično dovršeni hrami, ki so jih ponekod gradili tudi več sto let, so preživeli do danes. Marsikateri hrami so bili žrtve verskega nasilja, a ne glede na to se je ohranilo mnogo hramov, kipov, virov in kronik in seveda jezik, ki je direktna kontinuiteta s staro grščino.

32834 283 535 1000Pokristjanjevanje starogrških templjev. Bizantinski in krščanski muzej v Atenah.

Današnji grški rodnoverci trdijo, da je živo čaščenje grške vere kljub pokristjanjevanju in najprej bizantinski ter nato še otomanski oblasti preživelo do danes. V različnih obdobjih so se pojavljali posamezniki in skupine, ki so obujale grško vero. V srednjem veku je Georgij Gemist – Pleton  (grško: Γεώργιος Πλήθων Γεμιστός) spodbujal k vrnitvi h grškemu politeizmu. Pleton je bil grški teolog in filozof 14. stoletja, ki je zagovarjal nasproti krščanstvu vrnitev h grški veri in čaščenju starih bogov.[8]  Pleton je dobil svoj nadimek pri Platonu, ki ga je vneto preučeval in je tudi izumil neoplatonizem, zaradi česar je njegovo zavzemanje za nekdanjo vero poznano tudi kot »poganski neoplatonizem«. Novo staro grško vero je videl kot filozofsko-versko skupino, ki nadaljuje bogoslužje in čaščenje po starem s petjem hvalnic. Pleton je sam napisal več hvalnic, ki so ohranjene v pol izgubljeni knjigi. V 19. stoletju je himne dobil in kasneje zbral Francoz Charles Alexandre, ki je sprva domenval, da je dobil antične himne bogovom. Hvalnice je nato prevedel v francoščino. V hvalnicah je omenjen vsemogočni, včasih stvarnik, kar bi lahko kazalo na monoteistične poglede Pletona pri rekonstrukciji grške vere. Himne bi morale biti po Pletonovem mnenju pete zjutraj, ko se zbudimo, ob poldan in ob sončnem zahodu. Pleton je napisal mnogo himen, med drugim so ohranjene himne Zeusu, Heri, Apolonu, Pozejdonu in skupaj vsem Olimpijskim bogovom.[9] Po preselitvi na Peloponez je Pleton ustanovil svojo šolo. Med drugim je poučeval politeizem kot nasprotje monoteizma in znano je, da so nekateri njegovih učencev molili pri kipih staroverskih bogov. Pleton je bil pionir v obujanju grškega rodnoverja in tako več stoletij pred začetkom evropskega vračanja k rodnih bogov. Pleton je umrl v Mistri leta 1452 malo pred padcem Carigrada pod Otomane.

Malo po smrti Pletona se je leta 1458 rodil grški renesančni znanstvenik, pesnik in vojak Tarchaniota Marullus, ki je v svojih stihih opeval čaščenje stare vere prednikov. V pesnitvah “Hymni naturales” opisuje olimpijski panteon bogov. Večkrat opisuje tudi svojo domotožje po grški domovini in nekdanjem političnem zemljevidu.[10] Marullus je tako kot Pleton danes široko poznan med helenskimi rodnoverci in ga mnogi štejejo za enega predhodnikov današnjih obujevalcev antične mitologije.

JAVNO DELOVANJE

»Olimpijsko Helensko religijo naših Očetov in Mater

priznavamo za edino legalno, rodno, avtohtono, starodavno,

etnično in živo grško čaščenje božanskega«[11]

 

Za starogrško vero uporabljam deloma naš izraz staroverci, za sodobne grške staroverce pa uporabljam slovansko terminologijo in jih za lažje razumevanje imenujem rodnoverci. Sami sebe grški rodnoverci najpogosteje imenujejo »ethnikoi« (gr. Εθνικοί), izraz, ki tudi v današnji slovenščini pomeni etničen, ima v Grčiji dva pomena, naroden in staroverski (»poganski«). Ethnikoi je najbližji današnjemu slovanskemu pomenu rodnoverski in ga v nadaljevanju navajam v tem prevodu. Beseda ima globlji zgodovinski pomen, saj je vero tako prvi poimenoval rimski imperator Julijan v četrtem stoletju našega štetja. Ethnikoi se nanaša na te, ki živijo in ravnajo v skladu z rodno identiteto in rodnimi vrednoti oziroma bolj natančneje pomeni tiste, ki niso zavrnili svoje identitete zaradi spreobrnitve v eno od monoteističnih ver. Globlji pomen besede lahko sledimipreko beseda ethnos, ki izhaja iz starogrške besede ethos (karakter, navada, govorica) in pomeni “skupino ljudi, ki si delijo isti ethos”. Besede ethnici ima ta isti pomen tudi v latinščini. Podobno ostalim evropskim rodnovercem, tudi v Grčiji ne uporabljajo besede »pogan« (razen v angleški literaturi), ker prihaja iz latinske besede paganus, »ki je krščanska žalitev zmagovitih kristjanov od 4. stoletja dalje«.

Ideja vračanja k antični kulturi je v Grčiji dobila veter v krila z osamosvojitvijo izpod osmanske oblasti in razvitjem neodvisne grške države v 19. stoletju. Med poskuse obnavljanja starogrškega duha spada tudi obnova Olimpijskih iger. Že v dvajsetih letih dvajsetega stoletja je grški pesnik Angelos Sikelianos z ženo Evo Sikelianos poskušal osnovati skupino za starogrške vrednote in način življenja. Osrednji dogodek v življenju skupnosti je bil Delfski festival, ki je imel nedvomni staroverski značaj. Festival, ki se je odvil dvakrat, 1927 in 1930, je privabil arheologe in različne navdušence nad starogrško civilizacijo. Sikelianos je menil, da bi Delfi lahko služili kot točka globalnega razumevanja.[12]

Kot povedo današanji helenski rodnoverci, so bili njihovi predhodniki aktivni tudi petdesetih in šestdesetih letih z organizacijo starogrških dogodkov, ki niso bili verske narave, a so bili organizatorji rodnoverci. Čeprav se današnji helenski rodnoverci čutijo legalne naslednike vseh staroverskih helenskih prednikov, lahko korenine današnjih aktivnih žup sledimo od osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so bili prvi javni obredi grških rodnovercev.

Leta 1991 se je v Atenah pojavilo združenje Diipetes (diipetes se lahko prevaja kot »poslan od Zeusa«), ki se je osnovalo okoli istoimenske revije[13]. Diipetes še vedno izdaja Veliki svet rodnovernih Helenov (YSEE, več v nadaljevanju). Časopis je bil prva leta glasilo atenskih rodnovercev, toda v drugi polovici je dobil vse nacionalni značaj. Vsebina časopisa pokriva grško rodnoverje, filozofijo, politične poglede in predvsem predkrščansko kulturo oziroma helenizem.

V začetku devetdesetih let je nastala rodnoverna skupina Talet v Šparti in Grški rodnoverci v Fesaliji. V devetdesetih letih je bilo ustanovljeno še več drugih skupin, ki niso bila verskega značaja, temveč kulturno prosvetiteljska. Ustanovljenih je bilo več kot 15 revij o rodnoverju, med njimi Davlos, Iera Ellas, Ermion, Tetraktis idr. Prve ideje in pogovori o ustanovitvi vse nacionalne rodnoverne organizacije so bile že leta 1993, jeseni 1995 pa je bilo organizirano Združenje grških rodnoverov, na kar je bilo na tej osnovi ustanovljena verska skupnost Veliki svet rodnovernih Helenov leta 1997.[14]

YSEE

Največja trenutna rodnoverska organizacija v Grčiji je Veliki svet rodnovernih Helenov (gr. Ύπατο Συμβούλιο των Ελλήνων Εθνικών, v nadaljevanju z grško kratico YSEE). Korenine skupine lahko sledimo vsaj v zgodnja devetdeseta leta dvajsetega stoletja, ko so nekateri njeni člani izdajali revijo Diipetes oziroma v osemdeseta leta, ko so nekateri današnji člani, med drugimi Vlassis Rassias, začeli z javnim delovanjem.  Prvi javni obred Rassiasa je bil na  kresni večer leta  1987 v hramu Dioniza in Apolona v mestu Dionysos. Na tem samem mestu so tudi ustanovili YSEE leta 1997 po tem, ko so kristijani uničili hram Dioniza. Eno največjih srečanj pred uradno ustanovitvijo je bilo leta kimavca 1995 na južni gori Olimp, kjer so usklajevali koordinacije med rodnovernimi skupinami.[15]

YSEE je v delovanju vse prej kot homogena organizacija. Skupni temelj jim je helenska etnična vera, sicer pa je združenih pod isto streho več organizacij oziroma slovanskih »žup«. Zaradi raznolikosti članstva obstaja tudi več pristopov k grški verski tradiciji. Kot v vsaki državi je tudi v Grčiji več različnih skupin med katerimi morda ni rivalstva, vsekakor pa ne sodelujejo. YSEE  npr. zase trdi, da je edina uradna avtoriteta grške vere in je pravna oseba, ki zastopa interese manjših skupin v dialogu z državno oblast, kot je zavzemanje za registracijo verske skupnosti.

YSEE izvaja mesečne rituale orientirajoč se na star koledar iz Atike. Na rituale gledajo kritično, obredja so prilagodili modernim razmeram (npr. tridnevni rituali bi bili danes nemogoči).  Žreci med obredjem citirajo himne v Starogrščini in so večinoma oblečeni v belo barvo, ki kaže čistost, a je hkrati tudi nasprotje katoliški črnini[16]. Nekateri žreci imajo tudi vijolično barvo, ki je Zeusu posvečena barva.

V koledarju YSEE ima vsak mesec svoj praznik. K vsakemu prazniku spada tudi pojem, ki je prav tako predmet čaščenja. Prosinec je mesec svatbe bogov (Theogamia), Here in ponosa. Svečana se praznovanju boga vegetacije Dioniza. To je tudi mesec Pozejdona in pobožnosti. Sušca je pomladno enakonočje in praznovanje boga Asclepiusa. Mesec Atene in poguma. Malega travna je praznovanje Afrodite in prijateljstva. Naslednji mesec se časti dvojčka Apola in Artemisa. Mesec harmonije. Rožnika je praznovanje kresne noči. Mesec Hermesa in solidarnosti. Mali srpan je mesec praznovanja Dioscurja. Mesec Zeusa in pravice. Velikega srpana je praznovanje Here, kimavca pa jesenskega enakonočja in bitke na Maratonskem polju. Deveti mesec je posvečen Hephaestusu in kreativnosti. Vinotoka je praznovanje Heracleje, mesec Marsa in poguma. Listopada je praznovanje Maimakterije. Mesec Artemisa in modrosti. Zadnjega mesca v letu je praznovanje zimskega kresa, to je tudi mesec Hestije in stabilnosti.

 maratonsko poljeZbor žrecev YSEE na jesensko enakonočje 2015 na Maratonskem polju

Leta štejejo od olimpijskih iger 776 pr n.št. in uporabljajo starogrška imena mesecev (v današnji moderni grščini so uradno v veljavi latinska imena, kakor pri nas). Vračanje k čim bolj pristni helenski kulturi, primer tega je svoj koledar, se kaže tudi drugje v kulturi in tu se Grki ne razlikujejo od svojih evropskih kolegov.  Mnogi rodnoveri so se odrekli krščanskim imenom in so svojim otrokom dali stara grška imena. Grška imena so sicer zelo pogosta v moderni Grčiji in slišimo lahko tudi grška imena iz slavnih epov, kot je Odisej.

Najbolj pogosta oblika aktivnega pristopa YSEE so javna pisma (230 pisem v 14. letih) naslovljena medijem in grški vladi [17]. V ospredju so aktualne teme za katere se zavzemajo, priznanje in registriranje verske skupnosti, ki bo enakopravna ostalim verskim skupnostim, ohranjanje in varovanje starogrških hramov. Lastninjene svetih mest jih ne zanima in se strinjajo, da morajo ostati državni, za samo uporabo pa menijo, da imajo ekskluzivno pravico (YSEE, FAQ). Javno je znano, da je mnogo starogrških kipov shranjenih po tujih muzejih. YSEE (in tudi Evropski kongres etničnih religij) se zavzema dobiti grške kipe ali vsaj njihove kopije. Kot je občasno objavljeno v medijih, v Angliji še vedno hranijo ukradene grške kipe, ki jih ne vrnejo Grčiji.[18]

Leta 2006 so poslali memorandum grškemu predsedniku za priznanje grške vere in enakosti pred zakonom. Pogosto organizirajo predavanja in debate. Med drugim so organizirali debato med YSEE in monoteističnimi teologi. Večkrat so protestirali proti uničevanju dediščine in proti neobdavčevanju pravoslavne cerkve.[19] Leta 2013 so s peticijo [20] poskušali vzbuditi javno mnenje in lobirati za uradno priznanje helenske etnične religije, varovanje helenske etnične religije kot del »narodne dediščine« Grčije in institucionalno varovanje enakosti pred zakonom ter svobode govora. YSEE je namreč sedaj registrirana kot neprofitna organizacija. Ob peticiji so zapisali, da so zgodnji kristijani naredili etnocid nad Heleni in da se zavzemajo za pravico do obstoja, kakor bi jih morala imeti vsaka druga domordna tradicija v Evropski Uniji. Žal tudi peticija ni prinesla uspeha, trenutno pa njihov primer registracije obravnava grško tožilstvo.

Grška družba ima poleg težav z versko svobodo (opisano v naslednjem poglavju) na državni ravni tudi precej bolj radikalno politično življenje tako v parlamentu kot zunaj njega.  YSEE je po njihovih besedah večkrat prejela grožnje, požige knjigarne, obrekovanje in antipropagando, bojkotiranje članov in druge nizke udarce.

 

Vlassis G. Rassias (*1959) je ena najbolj znanih osebnosti YSEE. Rassias je zgodovinar in publicist, do sedaj je izdal 19 knjig in 18 zgodovinskih esejev, od katerih jih je 15 posvetil Stari Grčiji. Uredil je Sekularni filozofski slovar in dve zbirki pesmi. V preteklosti je urejal več časopisov. Napisal je trilogijo knjig O bogovih prednikov in vrsto drugih knjig o veri starih Grkov in Latincev. Med njimi dobimo naslove, kot so Grški prazniki in obredja; Zgodovina krščanske dominacije v 6. zvezkih; Bogovi Syzin. Uvod v stoicizem; Grški vrednostni sistem itd.

V preteklosti je Rassias sodeloval v številnih protestih in zavzemanjih za pravice prvotnih prebivalcev in kultur Amerike ter kasneje drugih kultur po svetu. Znotraj teh idej se je verjetno ob srečanju z Jonasom Trinkunasom leta 1996 porodila ideja za zaščito evropskih rodnovernih tradicij. Svetovni kongres etničnih religij (kasneje preimenovanega v Evropski kongres etničnih religij) so ustanovili dve leti kasneje v Vilni v Litvi,[21] ustanovna organizacija pa je bila tudi Veliki svet rodnovernih Helenov. Leta 2004 je YSEE v Atenah gostil 7. Evropski kongres etničnih religij.[22] Leta 2014 so bili helenski rodnoverci zbrani v YSEE na 16. kongresu ECER predstavljeni tudi v Litvanskem parlamentu.

Rassias meni, da so nam rituali dani od ljudi, ki so gojili helensko vero do naših dni skozi temne dobe nasilja, od konca filozofskih šol, do Plethona, Marullusa in do skrivnih družb v 18. stoletju v severni Italiji in na Jonskih otokih. Po njegovem mnenju ima helenska etnična religija zahvaljujoč tem, ki se niso nikoli pokorili katoliški veri, kontinuiteto od antike do današnjih dni. V nasprotju s tem pa Petrunina meni, da pri Grkih ni nobenega sledu, da bi se lahko ohranila tradicija žrecev [23]. Članek ruske avtorice Petruinine ima sicer zelo anti rodnoverni značaj in pro krščanski, saj med drugim meni, da je glavni namen »neopoganov« borba s krščanstvom.[24]

YSEE je leta 2008 v kratkem pet minutnem prispevku predstavila tudi Televizija Slovenija.[25]

DOMORODNA TEOLOGIJA

YSEE predstavi helensko etnično religijo z naslednjimi pridevniki:

– Avtohtonostjo: Razvijala se je skozi več tisočletij na določenem geografskem področju, kjer so svobodno živeli Heleni s svojo edinstveno vero neločljivo povezano z vsemi elementi helenizma, ki je popolnoma v skladu s posebnostmi kraja in temperamentom njenih prebivalcev.

– Naravnostjo: Teologija se je razvijala naravno skozi tisočletja s sistematičnim opazovanjem sveta.

– Organskostjo: Ne služi kleru, temveč je bila od najstarejših časov do danes organski del celotnega političnega in kulturnega sveta Helenov.

– Politeističnostjo: Sprejema naravni zakon raznovrstnosti etnične narave. Identificira se s svojim lastnim nacionalnim panteonom in s svojim kozmološkim svetom, ki predstavlja svetovni pogled helenske tradicije.

 

Najbolj pomemben helenski koncept je »Real Being, the true and whole Being«. Le ta je večen, brez začetka in konca.

Obredja so zelo dobro organizirana in obiskovalec dobi vtis gledališča. Osredni del obredja ni ogenj, okoli katerega se zbere župa, temveč oltar, ki ga polkrožno obdaja zbor žrecev, na drugi strani pa obiskovalci. Obredja se začnejo s posvetitvijo oltarja z lovorjevim listom, sveto rastlino Apolona. Med posvetitvijo žreci s klicanjem odganjanjo bese. Himnam daje ritem boben, ki skupaj z igranjem višine glasov pričara prijetno versko doživljanje antičnih bogov. Obredja izvajajo mesečno v svojih  prostorih, včasih tudi zunaj na starogrških svetih prostorih povsod po Grčiji. Med najbolj znanimi hrami, kjer so imeli obredja so Sounion južno od Aten, Delphi in Amphiaion. Pri vseh omenjenih mestih so imeli uradno odobritev grških oblasti.[26]

triesperon2Praznovanje zimskega sončnega obrata – Triesperon 2015 župe Thyrsos pod svetiščem Sounion pri Atenah. Med obredom zimskega kresa rodnoverci nosijo obredne maske.

Na vprašanje, kakšna je vloga starogrške mitologije, povedo, da je študij mitov potreben za pristop do bogov, saj je mitologija reflekcija duš starih Grkov. V posmrtnem življenju helenskih rodnoverov mrtvi samodejno sveti in njihove duše  (ΨΥΧΗ, psyhi) nekega dne pobegnejo iz spirale časa in s tem postanejo primitivni bogovi, demoni (ΔΑΙΜΩΝ, daimon). Beseda demon je za Helene pozitivnega pomena v nasprotju z židokrščanskim pogledom. Posmrtno življenje ne razlagajo z reinkarnacijo (ΜΕΤΕΜΨΥΧΩΣΙΣ, Metempsyhosis), trpljenjem in rastjo v tem življenju za plačilo ali nagrajevanje za slabo ali dobro prejšnjo življenje. Namesto tega enostavno verjamejo v ΠΑΛΙΓΓΕΝΕΣΙΑ (“Paligenesίa”, ponovno rojstvo). »To nas razlikuje med teokratsko dogmo, ki teži vernike s kaznijo. Mi ljubimo in sovražimo zunaj židokrščanstva ali karmične oblike in dualizma. Ne obstaja dualizem “dobrega in slabega” v nesmrtnem kozmosu, niti kaj takega v raznih “moralnostih”, ki so jih razne dualistične dogme razširile med človeštvom. Krepostni postanemo šele, ko se mi odločimo to postati.« Čeprav je bogov mnogo in jih razumejo kot celostno univerzalno sfero kozmosa, jih vidijo kot dvanajstero bogov, ki predstavlja helenski  panteon (ΠΑΝΘΕΟΝ, pantheon, ki v grščini pomeni ΠΑΝ ΤΩΝ ΘΕΩΝ – vsi Bogovi) kot ΔΩΔΕΚΑΘΕΟΝ (“Dodekάtheon”, Pantheon dvanajstih Bogov). Helenski bogovi so pogosto imenovani olimpijski, ne zato, ker bi, kot mnogi verjamejo, živeli na gori Olimp, saj je to zgolj pesniška prispodoba. Gora Olimp tudi ni samo ena, ampak jih je v helenskem svetu osemnajst. Beseda “Olimp” prihaja iz glagola ΛΑΜΠΩ (“lάmpein”, sijoče). Dvanajst bogov je torej “sijočih” in pravi “Olimp” po mnenju YSEE ni geografski, temveč duhovni, kjer Bogovi zares obstajajo. Poleg bogov helenizem časti tudi abstraktne ideje, kot so harmonija, pravica, svoboda, lepota, sreča itd. Za rodnoverne Helene so te ideje žive in imajo obliko in zavedanje oziroma so »prava božanstva, ki se kažejo skozi namen človeškega uma«. Spolne oblike bogov, “moške” in “ženske” oblike v helenskem panteonu nimajo nič opraviti s spolom in dualizmom. Bogovi nimajo spola. Obstoj šestih bogov in šestih boginj v helenskem panteonu služi ravnovesju vseh elementov v sferi kozmosa.[27]

Kot vse rodnoverne religije tudi helensko rodnoverje, kot radi poudarijo, ni ustanovil eden ali več ljudi, prerok ali »božji človek«, temveč je eno brez začetka in konca, duhovna evolucija z biološkimi, družbenimi, političnimi in kulturnimi entitetami grškega naroda.[28] »Sodobno helensko rodnoverje je kontinuiteta vere, ki jo poznamo od najstarejših časov, imenovana mikenska, arhaična, klasična, helenistična ali rimska.« Kot sami odgovarjajo, YSEE ne igra starodavnosti, temveč je helenizem 21. stoletja.[29]

THYRSOS

Thyrsos je manjša skupina helenskih rodnovercev, ki je po delovanju samostojna župa, a hkrati deluje pod okriljem YSEE. Na sedežu skupnosti imajo svoj lastni obredni prostor z oltarjem in kipi bogov. Častni vodja Rodnoverne helenske župe »Thyrsos« je imperator Flavius Claudius Julianus[30a], zavetnik pa bog Dioniz. Imperator Julijan, ki je bil omenjen v začetku članka, je poskušal obnoviti grško staroverje in ga zato Thyrsos šteje poleg npr. Gemista Plethona za predhodnika današnjih helenskih rodnovercev. Manj znano je, da je ohranjenih tudi nekaj knjižnih del Julijana o obrambi staroverstva in poskusih obnove.[30b] Vojak in filozof je preminil nekaj dni po kresni noči, 26. rožnika, istega dne, le kasneje, je preminil tudi Plethon. Na ta dan vsako leto Thyrsos prireja obred ob sončnem vzhodu na hribu nasproti atenske Akropole. Leta 2014 so se simpozija o Julijanu udeležili tudi gostje iz Anglije in Italije.[39]

Thyrsos izdaja svoj internetni časopis Ideon Antron [31] (Ιδεών Άντρον, v prevodu Votlina idej), kjer sta poleg rodne vere prisotna tudi alternativna glasba in družbeni pogledi.

 mainissue7

Naslovnica časopisa Votlina idej, ki ga izdaja Thyrsos.

Rodnoverci združeni v Thyrsos opravljajo svoje lastne obrede, včasih pa lahko prisostvujejo tudi na obredjih matične organizacije YSEE, kot pri obredu za padle na Maratonskem polju na jesensko enakonočje[32]. Prav tako se dogaja obratno, da na praznovanjih v organizaciji Thyrsosa prisostvujejo člani YSEE. Skupina praznuje večina praznikov zunaj v naravi, redko tudi v domačem hramu. V preteklosti so praznovali na že omenjenem Maratonskem polju, v svetišču Dioniza v kraju Dionysos[33] blizu Aten in tudi v svetiščih na otokih, npr. na Aegini v svetišču Helenskega Zeusa [33b]

Thyrsos se aktivno oglaša tudi v javnosti ob družbenih težavah in pomembnih rodnovernih vprašanjih. Pogosto je Thyrsos sodeloval z YSEE v protestih, ki so omenjeni v naslednjem poglavju, organizirajo pa tudi samostojne akcije. Na nedavnem protestu proti evrokraciji in za svobodo etnij in etničnih verstev [34] so simbolično nastopili z zastavi Rigasa Feraiosa. Feraios[35]  (1757-1798)  je bil grški pisatelj in pionir borbe za neodvisnost izpod otomanske okupacije. Današnje zastave, na katerih so bili trije križi spremenjeni v zvezdice, so sporočale prizadevanje za osvoboditev izpod sodobne teokratske okupacije. Na vprašanje, kakšno evropsko tradicijo zastopajo, so odgovarjali s konceptom francoskega filozofa Alaina de Benoista »Osnutek evropske tradicije za katero se zavzemamo«[36], ki so ga imeli ob protestu natisnjenega v grškem in angleškem jeziku in je bil deljen mimoidočim. Protest [37], ki se je kasneje nadaljeval pred antičnimi Hadrianovini vrati in poleg hrama Olimpijskemu Zeusu, je dobil odmev vsaj v enem elektronskem mediju.[38]

hellenesresists

Protest pred muzejem Akropole v podporo etničnim religijam

V današnji Grčiji deluje še množica drugih manjših rodnovernih in neopoganskih skupin in internetnih strani za popularizacijo starogrške mitologije. Med njimi je vsekakor največja YSEE, ki je bila že večkrat tudi strokovno predstavljena. Najbližje pa je avtor članka spoznal Thyrsos s katerimi se je udeležil več obredov in drugih akcij rodnoverne župe.

PRAVOSLAVJE IN RODNOVERJE

Današnja Grčija ima dolgo zgodovino pravoslavnega krščanstva, ki gre vse do nekdanjega bizantinskega centra v Carigradu. Svoje nekdanje pomembnosti Cerkev ni izgubila niti v sodobni grški državi. V od ekonomske krize opustošeni državi so krščanski objekti ene redkih stavb estetsko popolnoma obnovljenih in vzdrževanih. Obiskovalcem sodobne helenske prestolnice bodo pisane cerkve izstopale v arhitekturni krajini mesta in simbolično kažejo ekonomsko moč cerkvene oblasti.

Krščansko vzgojo prebivalstva se pogosto opazi ob trikratnem prekrižanju ob vsaki cerkvi, ki je za mnoge Grke tako samoumevno, da se mnogi tega ni več ne zavedajo. Sami Grki imajo pravoslavje pogosto za svojo nacionalno vero in to je ena izmed točk različnih pogledov med pravoslavci in rodnoverci. Oboji imajo svojo vero za edini pravi tradicionalni pristop k bogu.

Ob tem je potrebno poudariti besede tradicionalni, saj YSEE v svoji predstavivi helenske etnične vere jasno poudari razlike med dvemi religijami, naravne in razodete. Prva se je razvijala od najstarejših časov, druga pa se je pojavila pred pol tretjim tisočletjem in predstavlja stereotip, da je bila nekomu oziroma »izbranemu ljudstvu« razodeta. Zaradi razlike v naravi resnice, ki jo same vidijo religije, se obnašajo temu primerno. Naravne religije razumejo različnost samoumevno in jo ljudje prostovoljno sprejemejo, brez prisile in želje po razširitvi na ljudi, ki že sledijo svoji religiji. Z drugimi besedami, naravne religije sprejmejo idejo o božanskem kakršno imajo druge religije za pravilno v tradiciji, kjer so se razvile. Na drugi strani pa razodete religije vidijo njihovo resnico za edino pravilno in jo največkat želijo razširiti še na ostale tradicije po svetu.[40]

Po grški ustavi je pravoslavje priviligirana religija, poleg pravoslavja pa so uradno priznane samo še verske skupnosti židov in muslimanov. Grčija je edina evropska država, kjer je pravoslavje v ustavo zapisana uradna religija. V zadnjem mednarodnem poročilu o verski svobodi je poudarjeno, da ni uradno objavljenih statistik o verskih skupnostih. Privatna grška raziskava ocenjuje, da se 95 odstotkov prebivalstva samoidentificira za pravoslavne, čemur pa ne moremo trdno verjeti. Pravoslavje je po zakonu vključeno tudi v osnovna in srednješolska izobraževanja, kjer pa so lahko učenci in dijaki izvzeti na zahtevo. Helenski rodnoverci to iz lastnih izkušenj problematizirajo, saj so imeli sami več težav. Zakoni ne omogočajo šolskega poučevanja ne-pravoslavnim religijam razen muslimanski manjšini in katoliški manjšini na dveh otokih. Verske skupine, ki so od vlade sprejele vsaj eno veljavno dovoljenje, so opredeljene kot “znane religije”, verske skupine, ki niso prejele nobenega dovoljenja in pod slednje spadajo tudi helenski rodnoverci, pa so »neznane« religije in so registrirane kot neprofitne organizacije.[41] Ker helenski rodnoverci niso uradno registrirana verska skupnost, jim npr. vlada ne prizna porok[42], kot registriranim verskim skupnostim. Iz tega razloga so toliko bolj podvrženi napadom, izkoriščanju in ponarejanju. YSEE poudarja, da so se po stoletjih preganjenja lahko ponovno javno pojavili šele, ko se je demokracija dovolj trdno zasidrala v sodobni grški državi. Zaradi  zgoraj omenjenih okoliščin, se YSEE zavzema za svobodo govora in institucionalno registracijo helenske religije.

Začetek helenskega rodnovernega preporoda v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je sprožil več močnih odzivov pravoslavne Cerkve, ki se občasno še vedno oglasi in izrazi svoje poglede na njim konkurenčno versko skupnost. 1998 leta je v mestu Šrama bila organizirana konferenca, kjer je pravoslavna cerkev obsodila problematiko neopoganstva. Jeseni 2001 se je sestal razširjen krog Grške pravoslavne cerkev na temo »neopoganstvo – preporod stare religije”. V konec devetdesetih let spadajo tudi prva publikacije o neopoganstvu v grški pravoslavni periodiki.[43]  Grški pravoslavni predstavniki so se zbrali tudi leta 2003 in 2005, da so uradno in skozi njihove oči »znanstveno« diskutirali o »težavi« rodnoverja. To je bila velika reklama za majhne skupine, ki so videle grško antiko kot osnovo njihovi veri.  Konferenca leta 2003 je imela naslov Fenomen idolotrije in je bila uradno imenovana akademski odgovor na grško rodnoverje in sicer, da so problematizirali tezo, da so »pravi Grki anti-monoteisti«.  Konferenca je vključevala pričakovano samo pravoslavne anti-rodnoverce. Konferenca se je začela s pravoslavno blagoslovitvijo, nadaljevala pa s prispevki številnih duhovnikov, ki so predavali predvsem z duhovniškega, kot pa z akademskega pogleda in predstavili avtoriteto Biblije in cerkvenih očetov.  Najbolj omembe vredne obtožbe so napadale »neopogane kot sovražnike kolektivne etnične zavesti« in da so »neopogani samo ena izmed ponudb v veleblagovnici«, verski pluralizem pa je bil predstavljen kot »komercializacija vere in povečevanje duhovne praznine«. Voulgarakis v svojem članku izpostavlja tudi grški zakon o varovanju pravoslavne cerkve in ostalih »toleriranih« ver v Grčiji, ki javno žaljenje pravoslavne cerkve in ostalih toleriranih ver obsoja na dveletno zaporno kazen. Rodnoverje in njihove voditelje so tudi javno obsodili kot »tujerodno nezgodovinsko ideologijo radikalne desnice, ki je tuja naši grški tradiciji«[44].  Eden govorcev na konferenci je bil tudi član grškega sveta proti hereziji in odkrit govorec proti neopoganstvu in pluralizmu. Po njegovem mnenju je pluralizem komercializacija religije, pravi Heleni pa so po njegovem pravoslavni Heleni[45].

Pravoslavna cerkev aktivno spremlja pojav in delovanja rodnovernih organizacij. Nedavno (listopad 2015) je bila v grškem pravoslavnem tisku objavljena novica, ki so jo povzeli tudi cerkveni mediji v tujini, da bodo rodnoverci napadli pravoslavne kristjane[46]. Novica je sama po sebi anahronizem, saj ne obtožuje direktno, temveč splošno. V državi, kjer se po nekaterih statistikah krepko čez devetdeset odstotkov prebivalstva samo identificiralo za pravoslavce je taka novica še bolj smešna. Kaže pa na veliko zaskrbljenost in atmosfero duha ob preporodu grškega rodnoverja. Največje vprašanje vsekakor je, čemu se največja verska skupnost v tej državi sploh čuti dolžno javno odzvati na še vedno majhno rodnoverno gibanje? Pravi odgovor je verjetno preprosta pravoslavna nestrpnost proti skupini, ki se ima za bolj grško od samo deklarirane grške pravoslavne cerkve. Grški rodnoverci, kakor lahko beremo na strani Velikega sveta ali pri posameznih avtorjih, vračajo pravoslavni strani s članki v katerih jih napadajo, da niso pravi Grki, da je bila bizantinska kultura antigrška in da je krščanstvo teokratski okupator, a hkrati se javno zavzemajo tudi za strpnost in abrahamske religije ne vidijo kot rivale[47].

protestProtest proti pravoslavnemu spreminjanju zgodovine in cenzuriranju filma Parthenon.

Grška pravoslavna cerkev vsekakor ima velik vpliv v državi, kjer v primerjavi s Slovenijo ni liberalne zakonodaje za registracijo verske skupnosti[48] in zato Helenska republika ne prizna rodnovercev in še mnogo drugih verskih skupnosti. Težava je tudi v konfliktu interesov, saj grški vladi svetuje pravoslavna cerkev o »heretskih kultih« in ima stroge kriterije o ne-monoteističnih verskih skupinah, kot je politeizem[49a]. Kakšen je vpliv pravoslavne cerkve si lahko predstavljamo, če vemo, da so pred dobrim desetletjem imeli Grki na osebnih izkaznicah evidentirano tudi versko prepričanje, proti izbrisu katerega je Cerkev močno nasprotovala [49b].

Drugi primer do kam seže pravoslavna moč je odmeval s protesti ob premiernem prikazovanju kratkega filma »Parthenon« režiserja Costa Gavrasa[50] v novem muzeju Akropolis leta 2009. Film, ki je še vedno dostopen na spletu, prikazuje v nekaj minutah zgoščeno zgodovino atenskega Parthenona. Ob zmagi krščanstva so Parthenon oskrunili, mnogo kipov uničili, znotraj hrama pa postavili svojo cerkev. To je kasneje ob osmanskem zavzetju Grčije zamenjala mošeja, ki je bila odstranjena z neodvisno državo. Zgodovinska krščanska skrunitev hrama je bila preveč moteča za pravoslavno Cerkev, zato je s tihim protestom dosegla (javno ni bila objavljena nobena izjava), da je vodstvo muzeja izrezalo »problematičen« del in prikazovalo krajši film[51]. Na to spreminjanje filma in zgodovine so se odzvali grški rodnoverci YSEE in Thyrsos, ki so protestirali pred muzejem Akropole in s tem dosegli, da je bil kasneje film predvajan v prvotni različici. V protestu je YSEE imel izjavo, ki je opozorila na krščansko spreminjanje zgodovine.

Med protesti so člani YSEE imeli tudi transparente v angleščini in grščini z napisi “Yes,  they did  smash  our  statues«  in  “Stop  Theocracy”[52].

HELENSKO RODNOVERJE V TUJINI

Današnje evropsko rodnoverje dobiva privržence tudi med diasporo zunaj matične države. Več evropskih rodnovernih žup ima podružnice v Ameriki ali Avstraliji. Helensko rodnoverje ni izjema, saj ima na eni strani veliko grško diasporo, hkrati pa je starogrška vera gotovo med najbolj poznanimi in skomercializiranimi evropskimi mitologijami in je zato poznana tudi izven Evrope.

YSEE ima od leta 1999 podružnico v Avstraliji, od leta 2008 pa v Združenih državah. Helenska vera je v Ameriki poznana pod imenom Hellenismos. Glede na uradno spletno stran YSEE imajo podružnice tudi v Kanadi od 2003 in v Nemčiji. Sodobnim Helenom, ki ne razumejo več grškega jezika pomaga Angleški leksikon standardne terminologije helenizma, ki ga je YSEE objavil na svoji spletni strani.[53]

Verjetno je še več ostalih samostojnih skupin, ki delujejo samostojno in niso povezane z rodnoverci v Grčiji. Na spletu je več internetnih strani, forumov in strani na socialnih omrežjih, kot je Facebook, kjer promovirajo helensko vero v angleškem ali drugem jeziku.

Najbližje Grčiji je Italija, s katero sta obe mediterantski državi kulturno in zgodovinsko tesno povezani. V Italiji deluje spletna stran Hellenismo[54], ki deluje kot most za kulturno povezovanje med Italijo in Grčijo »s krepitvijo idej nekdanjih vladarjev Aleksandra, Adriana in Julijana in filozofov Pitagore, Platona in Proclusa. Helenska duša je primer, ki je povzročila preporod v preteklosti in ga bo z velikim upanjem ponovno.«

Med helenske rodnoverce se prišteva Timothy Jay Alexander[55], ki je izdal tri knjige o današnji helenski veri v Ameriki. V Ameriki deluje več spletnih strani, s katerimi se predstavljajo ameriški helenski rodnoverci.

Heleniste dobimo celo v Braziliji, ki so aktivni že od leta 2003 in se povezujejo preko različnih internetnih strani imenovanih RHB (Hellenic Reconstructionism in Brazil[56]).  V stiku so s prej omenjimi italijanskimi, ameriškimi in grškimi helenskimi rodnoverci.

NAMESTO KONCA

Helensko rodnoverje je danes še vedno številčno manjhno, a povprečno evropsko veliko gibanje z jasno izraženim profilom delovanja. Poleg omenjenih dveh žup obstaja še vrsta drugih društev in neformalnih združenj, ki se sklicujejo na starogrško religijo in se versko navdihujejo iz teh dragocenih virov grške mitologije. Gibanje je dobro organizirano in kljub institucionalnim oviram v delovanju, enotno v deseganju enakopravnega položaja v grški državi in družbi.

Položaj in delovanje evropskih rodnovercev se po Evropi precej razlikuje. V primeru helenskih rodnovercev bi zunanji opazovalec domneval, da imajo zaradi bogate dediščine starogrške civilizacije široko podporo prebivalstva in lažje delo pri rekonstrukciji vere, a je potrebno poznati tudi krščanski odnos do starogrške religije in sodobnega rodnoverja, ki jim je stara vera še vedno trn v pet in jim zato pravoslavje preko inštitucij grške države onemogoča enakopravni odnos. Zunanjemu opazovalcu je težko razumeti, da pravoslavje še danes demonizira svetovno spoštovane starogrške templje.

Posebno vprašanje je mesto helenskega rodnoverja v današnji grški družbi. Za mnoge imajo stara svetišča pozitiven pomen zaradi zgodovinske vloge in zlate jame turistične panoge, kadar pa se na to staro vero sklicuje sodobna skupina, pa lahko postane družbeno nezaželjena.

Helensko rodnoverje je v 21. stoletju trden člen v evropskem rodnovernem gibanju z jasno izraženim namenom sodelovanja in krepitve evropskih etničnih ver in tradicij.

 

rite2 zpscaf70807Helenski obred v Atenah ob komemoraciji za imperatora Julijana leta 2014 z gosti iz Italije in Anglije

 

Avtor: Nejc Petrič, rožnik 2016

Opombe:

[1] Začetek pesmi Himnos Zeusu avtorja Kleantesa. Objavljeno v Dnevnik Cesarja Marka Avrelija. Slovenska matica, 1997

Slavljen, najvišji bogov, ki pod mnogo imeni na veke

vladaš vesolju, početnik narave, ki s svojo postavo

vse uravnavaš! Dolžnost zemljanov je, tebe slaviti,

saj smo tvojega rodu! Od vsega, kar lazi po zemlji,

mi smo edini deležni besed. Zatorej bom vedno  tebe slavil,

na veke bom tvojo mogočnost oznanjal.

 

Tebi ves svetm ki kroži krog zemlje, voljno je pokoren,

kamor ga vodiš in vladaš, se tvojim ukazom uklanja. 

V svojih rokah nezmagljivih vihtiš poslušno orodje,

strelo dvorezno, iz živega ognja, ki nikdar ne ugasne.

Njenega bliska udar dopolnjuje vsa dela narave, 

z njo svojo misel usmerjaš, ki vse vesoljstvo prešinja,

družiš se z malimi, družiš se z velikimi lučmi na nebu;

z njo si mogočen postal, najvišji vladar nad vesoljem.

 

Tudi na zemlji se nič ne dogaja brez tebe, božanstvo,

nič pod svodom nebesnega etra, ne v morja valovju,

razen tega, kar zlobni počno v nespameti svoji.

Toda ti znaš čezmerno spet spraviti v mero primerno,

kar je grdo, polepšaš, in kar brez ljubezni, pobotaš.

Vse, kar je dobro in zlo, združuješ v sklano enoto,

en, na vek bivajoči razum se iz vsega poraja,

njemu želijo uvežati ljudje, ki zlo so izbrali,

bedni, ki vedno samo po dobrinah sveta koprnijo,

niti ne vidijo, niti ne slišijo božje postave;

ako sledili bi njej, bi umno in žlahtno živeli.

Slepci, namesto tega za vsakršnim zlom se pehajo:

eni ne znajo upreti goreči se želji po slavi,

druge zmaguje pohlep, umazana zla po dobičku,

tretje pa čutnih užitkov opoj, ki telo ugnablja. 

Vendar, če še tako se za dobrim, za srečo pehajo,

končno dosežejo zlo in nasprotje tega, kar želijo.

 

Torej ti, Zeus, ki vse nam podarjaš, zagrnjen v oblake,

bliskov sejalec, ti reši ljudi te pogubne slepote,

ti jim jo z duše iztrgaj, naš oče, ti daj jim doseči

misel, ki nanjo oprt pravično čez vse gospoduješ!

S tem nas počasi, in mi bomo tebe v zahvalo častili,

tvoja dejanja na veke časteč, kot ljudem se spodobi;

kajti ni večje časti za zemljane in ne za bogove,

kot da slavijo postavo, ki vekomaj vlada vesolju!

[2] Petrič, Nejc: Grško mitološko izročilo na severnem Jadranu: http://www.staroverci.si/sl/zapisi-1/mitologija/item/346-grsko-izrocilo.html Objavljeno 1.1.2016

[3] Grški viri o Slovanih so sistematično zbrani v dvojezični poljsko-grški izdaji: Testimonia najdawniejszych dziejów Słowian. (slo. Testimonija najstarejše slovanske zgodovine). Zvezek 1-6. 1989-2013.

[4] Petrič, Nejc: Slovani v Grčiji in Mali Aziji: https://slovanskestarozitnosti.wordpress.com/2016/01/01/slovani-v-grciji-in-mali-aziji Objavljeno 1.1.2016

[5] Sallustius: On the Gods and the Cosmos. Kratki povzetki v angleščini na spletni strani YSEE: http://www.ysee.gr/index-eng.php?type=english&f=godscosmos. Knjiga dostopna na URL naslovu: https://archive.org/details/sallustongodsan00pythgoog

[7] Rassias, Vlasis: Christian Persecutions against the Hellenes.Supreme Council of Ethnikoi Hellenes. Dostopno na URL naslovu: http://www.ysee.gr/index-eng.php?type=english&f=lovestories

[9] C. M. Woodhouse, George Gemistos Plethon: the last of the Hellenes, Oxford, Clarendon Press, 1986; glej tudi: Simeoni, Manuela: Hymns to the Gods by George Gemistos Plethon: http://www.giornopaganomemoria.it/plethonhymns.html# (uporabljeno dne 13.4.2016)

[10] Simeoni, Manuela: Michael Tarchaniota Marullus and his natural hymns: http://www.giornopaganomemoria.it/marullusnaturalhymns.html

[11] YSEE. About YSEE. Dostopno na URL naslovu: http://www.ysee.gr/index-eng.php?type=english&f=about

[13] Spletna stran časopisa Diipetes: http://diipetes.ysee.gr/

[14] Петрунина, Ольга Евгениевна: Православие и неоязычество в современной Греции. Религии мира: история и современность. Москва, 2005, str. 285-286 Dostopno na: http://openjournals.library.usyd.edu.au/index.php/MGST/article/view/6011/6585; Voulgarakis, Evangelos: Neo-Paganism in Greece: nationalist and pluralist rhetoric in the battle against the state-sponsored Greek Orthodox Church. New Religion in a Globalized East. 2011 CESNUR Conference, Aletheia University, ISAR (Institute for the Study of American Religion), -International Association for the Study of New Religions. Dostopno na URL povezavi: https://www.academia.edu/2264001/Neo-Paganism_in_Greece_nationalist_and_pluralist_rhetoric_in_the_battle_against_the_state-sponsored_Greek_Orthodox_Church

[15] Intervju z Vlassisom Rassiasom: http://www.rassias.gr/1067.html

[16] Petrunina 2005: 288-289, 291-292

[17] Fotiou, Evgenia: “We are the Indians of Greece”. Indigeneity and Religious Revitalization in Modern Greece. V: CrossCurrents: Volume 64, Issue 2, pages 219–235, June 2014. Str. 229 Dostopno na URL naslovu: http://www.ysee.gr/article/Fotiou_WearetheIndiansofGreece_2014.pdf

[18] Grčija na nogah: posoditi kip Rusiji je žalitev za Grke: http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/grcija-na-nogah-posoditi-kip-rusiji-je-zalitev-za-grke/352891Objavljeno 5.12.2014.  Uporabljeno 31.5.2014.

[20] Please help the native hellenic tradition and religion to become recognized as a statutory corporation in Greece: https://secure.avaaz.org/en/petition/Please_help_the_native_hellenic_tradition_and_religion_to_become_recognized_as_a_statutory_corporation_in_Greece/(Uporabljeno dne 12.5.2016).

[21] Posnetki iz prvega kongresa WCER v Litvi: https://www.youtube.com/watch?v=Pf7b_J1V6No

[22] 7. Evropski kongres etničnih religij. Dostopno na URL naslovu: http://www.rassias.gr/1021.html   

[23] Petrunina 2005: 292

[24] Prav tam, str. 296.

[25] Mojca Mavec, RTV Slovenija: https://www.youtube.com/watch?v=SQ7uhqNSfeA

[26] Intervju z Vlassisom Rassiasom: http://www.rassias.gr/1067.html

[27] Rassias, Vlasis. (1995). Hellenism:  What We Believe, What We Stand For. Diipetes. Green Egg Journal,  1995:109, Dostopno na URL naslovu:  http://www.rassias.gr/9025.html

[28] Intervju z Vlassisom Rassiasom: http://www.rassias.gr/1067.html

[29] Video Predstavitev: ΥΣΕΕ – The Supreme Council of the ethnikoi Hellenes https://www.youtube.com/watch?v=UpVuPycJcTk

[30] »Honorary head of the House of  Gentiles Hellenes “Thyrsos”, is the Crowned Philosopher, General, Ascetic, Great Defender of Hellenism and of the National Religion, Emperor Flavius Claudius Julianus.« Glej http://www.thyrsos.gr/englishJulianus.html (uporabljeno dne 26.5.2016).

[31] Seznam vseh številk: http://www.thyrsos.gr/zinepre.html 

[31b] Knjige Julijana: http://www.juliansociety.org/bookstore.html

[32] Honoring Rite to the Fallen of Marathon: http://hellenesthyrsos.blogspot.gr/2015/09/honoring-rite-to-fallen-of-marathon.html (Objavljeno 27.9.2015). Objava na strani YSEE: http://www.ysee.gr/index.php?type=d&f=marathon15

[34] http://hellenesthyrsos.blogspot.gr/2016/05/blog-post_15.html Na demonstracijah v podporo helenskim rodnovercem so poleg avtorja članka sodelovali tudi ruski rodnoverci.

[36] Benoist, Alain de: The Concept of European Tradition we are fighting for: http://thyrsos.gr/zine/The%20Concept%20of%20European%20Tradition%20we%20are%20fighting%20for.pdf

[37] Photos from the Defense Gathering for the Ethnic Europe: http://hellenesthyrsos.blogspot.gr/2016/05/blog-post_15.html  (Objavljeno 15.5.2016)

[39] Slike iz obreda čaščenja Julijana in Plethona 26.6.2014. Dostopno na URL naslovu: http://s821.photobucket.com/user/thyrsos/slideshow/20140626symposium  Memorial and Honoring day to Hellenes’ Promachus 26.6.2016: http://hellenesthyrsos.blogspot.gr/2016/06/memorial-and-honoring-day-to-hellenes.html (objavljeno 26.6.2016)

[40] Theologia kai praxis. Dostopno na URL naslovu: http://ysee.gr/download/YSEE-THEOLOGIA-KAI-PRAXIS.pdf Uporabljen neobjavljen angleški prevod: Hellenic Religion: Theology and Practice;
Rassias, Vlassis. ΟΙ ΔΙΑΦΟΡΕΣ ΤΗΣ ΕΛΛΗΝΙΚΗΣ ΕΘΝΙΚΗΣ ΘΡΗΣΚΕΙΑΣ ΑΠΟ ΤΟΝ ΧΡΙΣΤΙΑΝΙΣΜΟ. 2007. Uporabljen neobjavljen angleški prevod: Difference between Hellenic ethnic religion and Christianity. Dostopno na URL naslovu: http://www.rassias.gr/1064.html

[41] Greece 2014 International religious freedom report. Dostopno na URL naslovu: http://www.state.gov/documents/organization/238598.pdf U.S. State Department.

[42] Svatba pri helenskih rodnoverih. Dostopno na URL naslovu: http://ysee.gr/index-eng.php?type=english&f=marriage

[43] Perunina 2005: 284

[44] Voulgarakis 2011

[45] Voulgarakis, Van: Mary, Athena, and Kuan-yin: The Church, the Demos and the Sangha in Relation to Doctrinal Conformity to Socio-cultural Standards. In  Experiencing  Globalization: Religion in Contemporary Contexts. Anthem  Studies in Development and Globalization)  Derrick M. Nault et al. Anthem Press, 2013

[46] “Neopagans in Greece are ready to start a “liberation war” against Christians”. Pravoslavie.ru http://www.pentapostagma.gr/ρωσικός-τύπος-οι-νεοπαγανιστές-θα-ξεκ.html, angleški povzetek na ruski strani: http://www.pravoslavie.ru/english/87877.htm Objavljeno 16.11.2015. Uporabljeno 6.5.2016 Zadnja taka krščanska novica proti helenskim rodnoverem, ki ima pridih “strokovnosti” je bila objavljena 9.6.2016 “Modern pagans: Are the Greek gods on their way back?” Mark Woods. Dostopno na URL: http://christiantoday.com/article/modern.pagans.are.the.greek.gods.on.their.way.back/87965.htm. Na članek so se javno odzvali v združenju Thyrsos 30.6.2016: http://hellenesthyrsos.blogspot.gr/2016/06/mark-woods-christian-today-letter-to-mr.html

[48] V Sloveniji se potrebuje obrazec s podpisom 10 državljanov za registracijo verske skupnosti.

[49a] Voulgarakis 2011

[49b] Smith, Helena, 2000, “Greek Church at War over Plans to Change ID Cards,” The Guardian, 21 May, section World news http://www.theguardian.com/world/2000/may/22/helenasmith

[50] Costa Gavras: Parthenon. Dostopno na URL naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=aGitmYl6U90

[51] Maltezou, Renee: Acropolis museum cuts film after Church’s protest. Reuters. 26.7., 2009. Dostopno na URL naslovu: http://in.reuters.com/article/industry-us-greece-acropolis-idINTRE56P1NU20090726

[52] Supplementary to the one titled “Neo-Paganism in Greece: nationalist and pluralist rhetoric in the battle against the state-sponsored Greek Orthodox Church«. Voulgarakis 2013. Dostopno na URL naslovu: https://docs.google.com/document/d/1DHYfHNAcZG7JTLEYULkxn11Sp7tzPxRpXBt4d3dPD6g/edit?pli=1

[53] Rassias, Vlassis: The English Lexicon of Standard terminology of Hellenismos: http://www.ysee.gr/download/TELOSTFH.pdf  (Uporabljeno dne 13.5.2016)

[55] Timothy Jay Alexander: A Beginner’s guide to Hellenismos, 2007;  The Gods of Reason: An Authentic Theology for Modern Hellenismos , 2007; Hellenismos today, 2007. Vse tri knjige dostopna na »Google books«.

[56] Reconstrucionismo Helenico no Brasil: http://www.helenos.com.br/

 

Ostala literatura in internetne strani:

Campbell, D. (2000). Old stones, new temples. Bloomington, Indiana: Xlibris.

http://ysee.gr/

http://diipetes.blogspot.com/

http://diipetes.ysee.gr/

https://www.youtube.com/user/yseegr

https://www.facebook.com/diipetes/

https://www.facebook.com/ekatevolos/

http://ekatevolos.ysee.gr/

http://rassias.gr

http://www.thyrsos.gr/

http://hellenesthyrsos.blogspot.gr/

http://12830.gr/

https://en.wikipedia.org/wiki/Proclus

https://en.wikipedia.org/wiki/Plotinus

https://en.wikipedia.org/wiki/Porphyry_(philosopher)

https://en.wikipedia.org/wiki/Julian_(emperor)

https://en.wikipedia.org/wiki/Hellenic_calendars

https://sl.wikipedia.org/wiki/Helenizem_(religija)

https://hellenismo.wordpress.com/

Deli