Evropski kongres etničnih religij

Dominantne svetovne religije so danes tiste, ki obstajajo preko nacionalnih meja in na splošno nimajo nobenih omejitev. Mednje spadajo Krščanstvo, Islam, Budizem in druge religije, ki so preplavile z zemljo povezane etnične religije. Svetovne religije so »knjižne« religije; imajo svoje lastne svete spise in globalne ideološke sile. Vitalnost etničnih religij pa izhaja iz zemeljskih sil, za katere je značilno mirno čakanje in prebujanje ob pravem trenutku. Take religije ne potrebujejo svetih spisov, prerokov in mučenikov. Naravne religije vedno poskušajo priti na plan ob dnevni svetlobi, tako kot rastline in drevesa.

Rodnoverske skupine so v takšni ali drugačni obliki danes organizirane že povsod po Evropi in drugod po svetu. Večinoma se ne borijo za oživljanje tradicije, kot jih napačno mediji predstavljajo, saj ne gre za turistično dejavnost, temveč rodnoverci duhovno dediščino enostavno živijo v duhu tradicije svojih prednikov. Iz razlogov srečanja, izmenjavanja mnenj in pomoči drug drugemu, je Romuva leta 1998 med Rasa festivalom sklicala prvi Svetovni kongres etničnih religij v Vilni v Litvi. Kongres se je leta 2010 preimenoval v Evropski kongres etničnih religij, vsako leto pa ima zasedanje v drugi evropski državi. Jonasa Trinkūnasa so na kongresu sprejeli za vodjo in predstavnika kongresa etničnih religij. Spodaj so prevedene nekatere deklaracije, ki so bile sprejete ob ustanovitvi kongresa in kasneje na zasedanjih (vseh je še dosti več):

PRVA DEKLARACIJA (23. JUNIJ 1998)

Mi, delegati Svetovnega kongresa etničnih religij, odvijajočega se v Vilni, Litvi, od 20. do 24. junija 1998, smo se zbrali, da izrazimo svojo solidarnost do etničnih, avtohtonih, rodnoverskih in/ali tradicionalnih religij Evrope in ostalih regij sveta.

Vse kulture, kakor tudi avtohtone religije in vere, bi morale biti enakovredno cenjene in spoštovane. Vsaka regija in vsako ljudstvo ima svoje tipične lokalne tradicije (avtohtono vero, svetovni nazor, mitologijo, folkloro itd.), ki izražajo njihovo ljubezen do svoje zemlje in zgodovine ter gojijo spoštovanje do svetosti vsega življenja in božanskosti Narave. Ravno tako, kakor Narava preživi preko široke raznoličnosti vrst, je tudi človeštvu dovoljeno, da se razvija svobodno in brez vmešavanja v mnogovrstnost kulturnih izražanj.

Glede na našo starodavno tradicionalno etiko mora biti Zemlja in vse stvarstvo cenjeno in zaščiteno. Kot človeška bitja moramo najti svoje mesto v mreži vsega življenja, ne zunaj ali ločeno od celotnega stvarstva.

Delimo si skupno razumevanje našega položaja v svetu, ki temelji na našem skupnem zgodovinskem izkustvu zatiranja in netolerantnosti. Etnične ali „poganske“ religije so v preteklosti utrpele veliko škode in uničenje od religij, ki trdijo, da posedujejo edino resnico. Iskreno si želimo živeti v miru in harmoniji ter si prizadevati za sodelovanje z vsemi pripadniki ostalih religij, ver in verovanj.

Verjamemo, da nam zarja nove dobe individualne in intelektualne svobode ter globalne izmenjave nazorov in informacij daje priložnost za nov začetek vrnitve k našim avtohtonim duhovnim koreninam z namenom ponovnega terjanja naše religiozne dediščine. Smo častilci Narave, prav tako kakor je to bila večina človeštva v večjem delu človeške zgodovine.

Prave avtohtone religije bi nam morale dajati ljubezen in spoštovanje do vsega, kar vidimo in čutimo okoli nas, sprejemanje vseh oblik čaščenja, ki poudarjajo iskrena srca, čiste misli in častno vodenje v vsakem trenutku življenja in proti vsemu, kar obstaja.

Bodimo ponosni na svoje prerojene etnične religije. Naš novi Univerzalizem napeljuje ljudi, naj ne ostanejo zaprti med stenami sovraštva in ljubosumnosti proti tistim, ki niso med istimi zidovi. Porušimo te zidove in razširimo horizont in pogled celotnega človeštva.

Svetovni kongres etničnih religij (WCER) smo ustanovili, da bi vsem etničnim religioznim skupinam pomagali preživeti in sodelovati med seboj. Naše geslo je „Enotnost je v Različnosti“.

Vilna, Litva, 23. junij 1998

DRUGA DEKLARACIJA (25. OKTOBER 1998)

WCER se v prvi vrsti ukvarja z zaščito in razvojem etničnih Kultur in Identitet. Izraz „Etničen“ razumemo kot nanašajoč se na religije in kulture, ki so povezane s kozmologijo določenega ljudstva, kakor je izražena v okvirjih te kulture in družbe pa tudi prednikov. Priznavamo, da ljudsko identiteto sestavlja mnogo faktorjev.

Zgodovinsko so bili ti z drugimi etničnimi ozadji posvojeni v nova, če so sprejeli verovanja in običaje, ki so večji del identitete tistega ljudstva. Četudi smo prepričani, da ima za ponovno vzpostavitev harmonije z božanskimi aspekti vsako človeško bitje najboljše možnosti znotraj njegove/njene kulture, se sicer nikogar ne izključuje iz delovanja pri lastnih aktivnostih.

WCER zato brezpogojno nasprotuje diskriminaciji, zatiranju ali preganjanju, ki temelji na rasi, barvi kože, družbenem razredu ali nacionalnem poreklu.

Morca, znak Evropskega kongresa etničnih religij

RESOLUCIJA SVETOVNEGA KONGRESA ETNIČNIH RELIGIJ IN TRADICIJ, ANTWERP, BELGIJA 10. JUNIJ 2005

Spodaj podpisani predstavniki WCER-ja podpirajo sledeče resolucije, o katerih je WCER glasoval na 8., 9., in 10. junij v Antwerpu v Belgiji:

Mi, delegati Svetovnega kongresa etničnih religij in tradicij, predstavljajoč svetovne etnične in tradicionalne verske skupnosti:

– pritrjujemo temeljnemu principu enakih pravic za vse ljudi, ne glede na spol, raso, etnično poreklo, starost, spolno usmerjenost, fizične in mentalne sposobnosti, ekonomsko situacijo in religiozno identiteto
– poudarjamo pomembnost sledečega:

a) svoboda samoizražanja za vse ljudi, vključno z duhovnimi in religioznimi identitetami, verovanji, običaji in delovanjem;
b) enake priložnosti za ženske in moške, v vseh obzirih, in prav posebno enako vrednotenje vseh žensk in moških v zadevah povezanih z religioznostjo;
c) varno, podporno in izobraževalno okolje za vse otroke.

Glede na to, da igra pogosto majhno število vernikov odločilno vlogo pri vladnih priznanih religij;
Glede na to, da imajo večinske religije večji vpliv na vladna pravila v primerjavi z verskimi manjšinami;
Glede na to, da vlada naša tradicionalna religiozna gibanja pogosto dojema kot “nova religiozna gibanja” in da je predpostavljena starodavnost religije največkrat razumljena kot nujen pogoj za njeno priznavanje;
Glede na to, da so t.i. “nova religiozna gibanja” pogosto napačno razumljena kot nevarne ali proti-družbene sekte ali kulti;
Glede na to, da je ljubezen do svoje etnične dediščine velikokrat napačno interpretirana kot oblika rasizma in ksenofobije;
Glede na to, da je mnogo svetih mest poškodovanih ali pa jih grozi popolno uničenje;
Glede na to, da sveta mesta v državi pripadajo zgodovinski dediščini vseh prebivalcev države – ne glede na njihovo narodnost, kulturo in/ali religiozno tradicijo – so zato ta sveta mesta vredna previdne zaščite za prihodnje generacije;
Glede na to, da različnost prebivalstva, kultur, jezikov in duhovnih tradicij sestavlja pristno bogastvo našega bivanja;
Glede na to, da obstaja rastoče prizadevanje za poenotenje na vseh družbenih področjih;
Glede na to, da so religiozne tradicije instrumenti za prakticiranje duhovnosti v vsakodnevnem življenju,

Zatorej, s pričujočo zavezo, sodelujoče etnične religije in tradicije, preko podpisanih predstavnikov od vlade pričakujejo,

Resolucije:
1. Vlado prosimo za priznavanje, da so etnične religije in tradicije – tudi, ko so prakticirane s strani verskih združenj, katera so razumljena kot t.i. “nova religiozna gibanja” – nadaljevanje starih religioznih dediščin in tradicij naših predhodnikov, ter da so vse te etnične religije in tradicije posamezni izrazi skupnih temeljnih vrednot.

2. Zaradi prepričanja etničnih religij in tradicij, da je v naravi svetovni proces svet, vlado spodbujamo k priznavanju, da ima svet za sledilce etničnih in tradicionalnih religij duhovno in čarobno dimenzijo ter duhovne vrednote, ki so ločene od strogo materialnega.

3. Ker so etnične religije in tradicije mnenja, da je religija pluralen fenomen, prosimo da država odseva religiozno pluralnost v vseh možnih drugačnostih ter da spodbuja spoštovanje do vseh različnih religij, ki so povezane z zemljo, ljudmi, kulturo in z zgodovino države.

4. Glede na to, da različnost varuje bogastvo našega planeta in glede na to, da duhovna različnost zagotavlja bogastvo naših misli, avtoritete prosimo, da jasno spodbujajo versko svobodo in tudi močno obsodijo tiste oblike prozelitizma, ki načrtujejo z lažnimi pretvezami spreobrniti ranljive ljudi – kot na primer obljube izboljšanja socialnega statusa ali ekonomske situacije na novo spreobrnjenih – ali z metodami, ki so nespoštljive do njihovega prirojenega dostojanstva.

5. Ker etnične religije in tradicije verjamejo, da rastoča globalna uniformiranost zatira identitete manjšin, vlado prosimo, naj varuje različnost in bogastvo etničnih, kulturnih in religioznih tradicij, ter s pomočjo primernih zakonskih ureditev zaščiti in podpira obstoj vseh lokalnih in tradicionalnih verskih skupnosti.

6. Ozirajoč se na dejstvo, da se ljubezen do etnične dediščine pogosto zameša z rasizmom in ksenofobijo, prosimo naj vlada vspodbuja razumevanje temeljne različnosti med političnimi organizacijami in gibanji na eni strani ter verskimi skupnostmi na drugi strani, katerih širokomiselnost, vrednote in vodila temeljijo na lokalnih kulturah in tradicijah.

7. Vlado prosimo, naj preko primernih zakonskih ureditev ohrani in zaščiti vsa sveta mesta, ne samo tista, katera so ogrožena. Etnične religije in tradicije poleg tega prosijo tudi za dovoljenje za izvajanje svojih obredov na svetih mestih, katera imajo za sveta ali pa jih dojemajo kot posebno pomembna za njihovo etnično, kulturno in/ali religiozno dediščino. V nobenem primeru vlada ne bi smela uporabiti potrebo po zaščiti, kot izgovor za zanikanje pravic verske skupnosti za izvajanje obredov na teh mestih.

8. Ker etnične religije in tradicije verjamejo, da lahko rastoči tok informacij v tradicionalnih skupnostih povzroči krizo identitete, vlado prosimo naj spodbuja izobraževalne programe, ki etničnim religijam, tradicijam in kulturam omogočajo vključevanje novih informacij v okvire tradicionalnega razmišljanja.

9. Ker verjamemo, da lahko vse religiozne tradicije delujejo kot drugačne, a enakovredne duhovne poti, vlado prosimo, naj vsem religijam ustvari in zagotavlja potrebne pogoje za sožitje v državi, v atmosferi tolerantnosti, harmonije in vzajemnega sodelovanja.

 

INTERVJU Z JONASOM TRINKŪNASOM V ANGLEŠČINI NA KONGRESU PARLAMENTA SVETOVNIH RELIGIJ V AVSTRALIJI LETA 2009:

Videoposnetek intervjuja z Jonasom Trinkūnasom na tej povezavi.

Dr. Jonas Trinkunas je narodni visoki svečenik (krivis) litvanske etnične ljudske religiozne tradicije, poznane kot Romuva.

Dr. Trinkunas je skupaj z Mario Gimbutas, znano baltsko antropologinjo, in drugimi, z leti to religijo rekonstruiral iz preživelih raztresenih dokazov najdenih v pesmih, ljudskih običajih in pisnih virih z baltskega področja.

Dr. Trinkunasa se smatra kot narodnega heroja, zaradi svojega neprekinjenega religioznega dela v času komunističnega režima, pod katerim mu je bila odvzeta njegova univerzitetna pozicija, njega in njegovo družino pa so podvrgli nenehni grožnji sovjetske vlade. Prijatelji, ki so v tem času delali z njim so izginili in nikoli več ni bilo slišati za njih. Danes v njihov spomin v Litvi na ozemlju univerze stojijo hrasti.

Sem Jonas Trinkunas iz Litve, sem visoki svečenik stare litvanske religije. Visokega svečenika imenujemo krivis. Poimenovali smo jo Romuva, gre za novo ime, vendar je njena vsebina stara litvanska religija. Vprašali ste me, kaj smo izgubili…, ne? Kakor jaz razumem religijo, vsako religijo… vsaka kultura, vsak narod, etnična skupina, religija, ima obstoječo zelo staro tradicijo. Vsaka taka tradicija ima svojo religijo. Ko sem preučeval staro litvansko religijo sem opazil, da obstaja nekaj pomembnih znamenj ali principov v tej religiji, ki so zelo stalni. Na primer ogenj, glede na arheologe in zgodovinarje so imeli stari litvanci ogenj doma, v svetiščih in velikih templjih. Ves čas so imeli ogenj. To je ena stalnica. Drugi vir tradicije so ljudske pesmi. Imamo okrog pol miljona ljudskih pesmi in jaz imam dobro znanje o teh pesmih. Prebiral, raziskoval in celo izvajal sem več tisoč pesmi, zato poznam mnogo simbolov iz njih, ki so prav tako ustaljeni. Od najstarejših časov imamo znanje o njih, enaki simboli so se prenesli do današnjih dni. Enako je tudi z melodijami pesmi. Že okoli štirideset let sodelujem pri ljudskih pesmih, pri izvajanjih in zbirkah, zato imam dobro poznavanje o naših tradicionalnih pesmih. Našo Romuva religijo izvajamo kot tradicionalno. Vem kakšna je bila religija v 14. stoletju ali pa morda tisoč let nazaj in dosti stvari se razlikuje. Na primer v 14. stoletju so izvajali žrtvovanje konjev, bikov in drugih živali. Menim, da danes to žrtvovanje ni primerno za naše čase, vendar kakor razumem, to žrtvovanje iz 14. stoletja ni bistvo naše religije. Romuva danes ne rekonstruira religije iz 14. stoletja, ampak jo naredimo tradicionalno, v duhu tradicije. V različnih oblikah se ta tradicija izraža, v obliki pesmi, ornamentov, duhovnosti religije itd. Veseli me, da smo bili Litvanci povabljeni na ta parlament (Parlament svetovnih religij, op.).

Okupacija Litve se je začela s pokristjanjevanja Litve. To je bila prava okupacija, kajti kakšno pokristjanjevanje smo imeli v Litvi? Mnogo katoliških duhovnikov je bilo s Poljske, Poljakov. Prišli so v Litvo, dobili dobre pozicije in dobrine, Litvanci pa so postali le preprosti delavci. Do današnjih dni smo imeli mnoge težave, tudi jaz osebno sem petnajst let živel težavno in v dvomu, saj sem bil doktor filologije in sem zaradi svojega religioznega udejstvovanja izgubil delo. Šele po ustanovitvi neodvisne Litve, lahko spet delam na svojem izbranem področju. Danes je situacija boljša, vendar ima Katoliška Cerkev še vedno veliko moč, zato sem vesel, da sem danes tukaj. Menim, da katoličani ne bodo zelo srečni, ko bodo slišali o tem.
Intervju s Parlamenta svetovnih religij, Melburne, Avstralija, decembra 2009.

Inija in Jonas Trinkunas sta leta 1990 osnovala glasbeno skupino Kūlgrinda, ki promovira staro litvansko kulturo, religijo in folkloro. Skupina je izdala več zgoščenk, Pot ognja (2002), Himne Perkūnasu (2003), Sotvaras (2003), Pruske himne (2005), Himne Soncu (2007) in Himne kralju Gediminasu (2009).

Na tej povezavi lahko poslušate pesmi zasedbe Kūlgrinda: Kūlgrinda.

Pripravila Nejc Petrič in Mirjana Borenović, listopad 2012

Deli