Etnoastronomija: Slovenska zvezdna imena

Vsakemu človeku od rojstva naprej ena zvezda sveti; ko ta pade, človek umrje.
                                                                                                               Ljudski rek

Zvezdna imena so nastala z opazovanem narave s strani neštetih rodov; so rezultat prenašanja osebnih in kolektivnih človeških izkušenj, želja, domišljije, sanj in verovanj na nebo. Poimenovanju zvezd in ozvezdij je od nekdaj botrovalo zavedno ali nezavedno hotenje, da bi ljudje tudi na nebu videli njim znane podobe in tako iz navideznega kaosa uredili za življenje potreben kozmos. Med nebesnimi pojavi in znamenji so Slovani najvišje častili Sonce, po njem pa so organizirali tudi koledar. Poleg opazovanja Sonca je bil zelo pomemben tudi Mesec in njegove mene, svoj pomen pa so pravzaprav imeli vsi nebesni pojavi. Žal se je do danes mnogo ljudskega izrazoslovja o astronomiji pozabilo, ohranjeno gradivo pa nam priča, da so naši predniki imeli tudi na tem področju zelo razvit sistem ljudske znanosti, ki jo ponavadi praviloma pripisujemo zgolj tujim narodom. Spodaj so popisana slovenska ljudska imena ozvezdij in planetov.

OZVEZDJA

Gostosevci (Plejade)

Devet angeljnov; Drovna dečica; Gastelj; Glistenj; Gostasevci; Gostasevčiči; Gostazjeuc; Gostazjeučk; Gostazliuc; Gostelci ali Gostevci; Gostelji; Gostosejci; Gostosejčiči; Gostosevci; Gostosevčki; Gostosejčiki; Gostosevke; Gostoštevke; Gostozeuci; Gostožerčiči; Gostožerčki; Gostoževci; Gostoževčiči; Gostoževke; Gostoževščice; Gostožilci; Gostožirci; Gostožirji; Gustasuč; Kokla; Kokoščica; Kokoška; Kukujšči; Kura s piščeti; Kvočka; Kvokača; Lahi; Lasteni; Lastouje; Lastovč; Lastovice; Lastovke; Lastviče; Lastuavec; Lašči; Lašiči; Lasteni; Lastenj; Lestevence; Ostruževčki; Sedem zvezd; Stožerčiči; Stryyavc; Špyhulčiče; Škopnikovo gnezdo; Vlastovce; Vlašiči; Zlatenc.

Gostosevci. (Vir: www.pixabay.com)

Stožerčiči so najverjetneje v sorodu z ruskim stožary in makedonskimi stožeri, verjetno pa tudi z hrvaškimi Straženjčići in Stražari. Na južnem slovenskem obrobju so Gostosevci ponekod dobile ime Lahi, Lašiči ali Vlašiči. Posebej izstopa skupina imen, kjer je poudarek na pojmu gostote. Danes najbolj znani so Gostosevci, ker so se usidrali v knjižnem jeziku. Od predstave sejati, seme ni daleč do sadu (-žir-).

Orion (Palice)

Ključ; Kosci; Palce (Jakopova palca, palce nebeške, tri palce); Palčke; Palčnki; Palica (Rimska palica); Palice; Paličnice; Rimčice; Rinčce; Salamon; Struževci; Sveder; Sveti triie kraii; Znamne (Znamenje).

Orion je najlepše in najmogočnejše ozvezdje na evropskem nebu. Orion je med decembrom in marcem najsvetlejše ozvezdje na nebu, takrat leži na jugu. Več svetlih zvezd in posebej osrednje tri v poševni vrsti – tako imenovani »Orionov pas« – so resnični okras južne strani neba v jesenskih nočeh in ob zimskih večerih. Glede na to, da je ozvezdje Oriona mogoče spoznati brez večjih težav, je pravzaprav nenavadno razmeroma majhno število imen zanj. Večina imen se nanaša zgolj na del Oriona ali na orionov pas, imena, ki bi obsegalo celotno ozvezdje Oriona pa zaenkrat ne poznamo. Z mitološkega stališča je Orion zelo zanimiv, saj se ga povezuje z dušami umrlih, etnolog Šmitek pa ga vključuje v širši indoevropski sistem verovanja naših daljnih prednikov.

Veliki voz (Ursa maior)

Borovž; Burarca (I. zvezda v burovžu); Čarmat; Kaliž; Kola (Kula, Burenske Kule, Kriva kula, rimska kula; Pureževe kula; velka k., voznikove k.) Stol; Vol; Vovk; Voz (voz z ojesom, furmanski vouz, koroški voz [ker je zmeraj na koroško stran]); Martinov voz (nebeški voz, sv. Elijev oz (Hrvaško Ilijina kola); Veliki voz (volovski voz); Voznice.

Mali voz (Ursa minor)

Burovž; Elijev voz; Mala burarca (voznik malih kol, polnočnica, severnica); Mala kola; Mala medvednica; Te mali furmanski voz; Mali medved; Mali voz; Molk sv. Urbana; Planeta (severnica); Uozic (zlati vozic).

Ime medved (veliki in mali) je brez dvoma učen prevod po latinskem ali nemškem jeziku in ni našel odmeva v ljudskem jeziku pri nas. Stol, sedež srečamo včasih v zvezi s Kasiopejo. Večina imen je povezanih z vozom: Elijev voz je mali ali veliki voz, Nadiški Slovenci pa glede svojega vozica niso prepričani ali gre za mali voz ali za gostosevce. Ob zlatem (mitološko zanimivo!) vozicu, ki je izpričan vzhodno od Nadiže, misel nehote uhaja na desni breg Idrijce k za zdaj osamljenemu imenu gostosevcev: zlatenc.

Auriga (Voznik)

Forar; Foringaš; Furman (Rimski furman); Kočijaž; Voznik (Veliki voznik)

Bootes (Volar)

Burar(i)ca; Burovž

Nastanek ozvezdja Volar razlaga antična bajka tako, da je bil Filomel za priznanje, ker je izumil voz na štirih kolesih, vzet v nebo naravnost z njive z voli vred, medtem ko je oral. Pri tem se nam sama ponuja misel: kaj če ni morda skupaj z oračem pristala na nebu tudi priprava za oranje – drevo, ralo, ipd? Z ralom se enačita tu in tam mali in veliki voz.

Cygnus (Labod)

Križ; Križ sv. Helene (sv. Jelene križ); Križ sv. Ivana (Šentjanžev križ); Šmaren križ

V petih najsvetlejših zvezdah ozvezdja Laboda se da hitro videti podobo križa. Težava je, da je na našem nebu tudi drugo ozvezdje, ki so ga primerjali s križem: Delfin. Odsev razločevanja med »velikim« in »malim« križem je morda skrit v razmerju med raznimi »križi (Šmarni, sv. Ivana, sv. Helene).

Corona borealis (Severna krona)

Sv. Katarine kolo; Marijina krona

Cassiopeia (Kasiopeja)

Klobuk Boga očeta; Sedivka

Via lactea (Rimska cesta)

Cesta (božja cesta, rimska cesta); Drvarski žleb na nebu; Pas (nebeški pas); Pot (mlečni put, rimska pot, večna pot, zvezdna pot, šentjanževa pot)

Sirius (Bleščeča)

Kuzlak

Ker ta zvezda, vidna od oktobra do aprila, že zdavnaj ni več v nobeni zvezi s »pasjimi dnevi« in s poletno »pasjo« vročino, je »kuzlak« najbrž učena priredba po latinskem imenu »canicula« (kuzla, psica).

Jupiter

Svetlica

Mars

Ovčarica; Ognjena zvezda

Venera

Danica; Daničica; Jutranja zora; Jutranja zvezda; Jutrova zvezda; Jutrnica; Sončna zvezda; Sončnica; Zarjenica; Zorjanjska zvejzda; Zjutrna zviezda; Večerašnjica; Večerna danica; Večernica; Zvečerna zviezda; Zvečernica; Zverinščica; Židoska zvezda; Ta svitla zvejzda; Ta lipa zvyzda. Podbna imena za Venero so tudi v ostalih slovanskih državah.

Komet

Curkasta zvezda; Lasata zvezda; Repača (zvezda z repam, repasta zvezda, repata zvezda, repatica, repetača); Štriemna zviezda; Zarnica; Zvezda z metlo

NEZNANE ZVEZDE ALI OZVEZDJA

Bank [=skrinja] (te mertvi bank); Bank [=miza] (mizarska miza, »sredi tega ozvezdja naj bi bila posebno svetla zvezda«); Brana (nebeška brana); Bridka (brihka ali britka marta, sv. brihka matra); Drevo [priprava za oranje]; Dvor (nebeski dvor); Gavge; Gnezdo; Jarem; Kajn in Abel (»To sta zvezdi, ki ena v drugo skačeta, kakor bi se tepli. S krvavim bleskom se prikažeta na zapadnem nebu.« Očitno je mišljeno neko dvozvezdje, ki ga je moč videti s prostim očesom. Najbrž sta to Mizar in Alkor iz ozvezdja Veliki voz.); Klepiše (»klepišn stou ima tri zvezde«); Križec (device Marije križec); Mlatci; Mlečki; Patanošter; Rožnkranc; Sveče; Stožac; Šibice; Škofova palica; Ura; Varžet (=žep); Vodenka (vodienka ali ta vodiena zviezda se vidi na zahodu, potem ko sonce zaide. Pomeni dež.) V knjigi Let v lunino senco (str.109, št.59) je omenjen Vadin kamen, ki je stal pod Vodeno zvezdo; Vrša; Vrt (Marijin vrt, vrt sv. Katarine); Žličnik (Zaklančarju žličnk)

Marijin vrt bi po skici (šest zvezd v obliki polkroga ali podkve) morda smeli imeti za severno krono. O vrtu sv. Katarine se je žal ohranilo le ime. Tako ostaja odprto vprašanje morebitnega sorodstva med našim »vrtom sv. Katarine« in štajersko-nemškim »nebeškim vrtom«, ki naj bi bil štirioglat. Zato sta oba vrta – Marijin in Katarinin – našteta med nedoločenimi imeni. Za jarem, brano in drevo Matičetov domneva, da se nanašajo na ozvezdje Orion. Tudi mlatce-mlatiče bi lahko iskali v Orionu, saj se to ozvezdje med drugim imenuje tudi kosci in kosa. Prav tako nam ob imenu šibice spet pride na misel Orionov pas, ki ga marsikje imenujejo palice. Vodena zvezda nas samo po tem, da pomeni dež, spominja na Hijade, ki so jim že v antiki pripisovali imbriferno vlogo. Rezijanski te mertvi bank lahko primerjamo z mrtvaškim vozom, ki ga poznamo kot ime za Veliki voz.

O ZVEZDNIH IMENIH

Zanimivo je široko razširjeno evrazijsko verovanje o Gostosevcih in ni izključeno, da so ga poznali tudi na našem prostoru. Gre za verovanje, da so zvezde le odprtine, skozi katere je moč videti ali vsaj slutiti pravo nebeško svetlobo. Gostosevci – kopica tesno skupaj zbitih zvezd – bi bili potemtakem neke vrste sito. Prav ta pojem je za poimenovanje Gostosevcev razširjen ne samo v pribaltskih deželah, ampak daleč v Sibirijo, tja do Mongolije. Pri nas na Slovenskem res nismo našli sita na nebu, pač pa si velja zastaviti vprašanje: zakaj je med našimi imeni za Plejade tolikokrat izpričano »sejanje«, se pravi nekaj, kar navadno delamo s sitom.

Pomembna zvezda je vsekakor severnica, ki pa ji še nismo našli pravega imena. Zdi se, da tiči skrito med zgoraj zbranim gradivom, kajpada premaknjeno s prvotnega mesta. Že v Rigvedi je bila imenovana »os sveta«, znana pa je tudi kot »nebeški steber«, »popek sveta«, »morska zvezda«. Nas posebej privlači »stožer«: dobesedno pomeni steber, okoli katerega naložijo kopo, ali na sredo gumna zapičen kol, okoli katerega se med mlatvijo suče vol ali konj. V pomenu severnica je beseda stožar doma ponekod na Ruskem. Slovenski stožerčiči pa se nanašajo na Gostosevce. Take zamenjave so pogoste in niso nič čudnega.

Mnogo sedanjih zvezd je imenovanih po krščanskih svetnikih, nedvomno pa so pred tem imele staroverska imena. Morda smemo domnevati, da so jih po istem ključu, kot so krščanski svetniki nadomestili staroverske bogove na »zemlji«, zamenjali tudi na »nebu«. Na Danskem se Orionov pas imenuje Marirok (Marijina preslica), na Skandinavskem pa so še izpričana stara imena za isto zvezdno podobo, in sicer Friggerock (Frigina preslica). Tako vemo, komu je Marija »vzela« preslico: boginji Frigg, ženi najvišjega germanskega boga Odina. Če to projeciramo na slovansko mitologijo ob hkratnem domnevanju, da so isti svetniki pokristjanili tudi zvezde, ne samo templje, lahko domnevamo, da je Marija nadomestila Maro ali Mokoš, žensko boginjo in Perunovo ženo. Neposredno potrditev mitološkega imena zvezde imamo iz Podjune na Koroškem za Gostosevce. Ime se glasi Škopnikovo gnezdo. Škopnik je bajno bitje, snop slame, ki se je ponoči pojavljal na nebu obdan s plemeni. Poznan je na velikem delu slovenskega ozemlja.

Mnogo ljudskih zvezdnih imen je omenjenih tudi v slovenskih pravljicah, pripovedkah in rekih. Zelo je razširjeno negativno mnenje o kometih, saj »repate zvezde oznanjajo velike nesreče, kugo, vojsko in lakoto. Slovenska Lepa Vida je poleg s soncem in z mesecem govorila tudi z zvezdami. Gradiva o zvezdah v slovenskem ljudskem slovstvu je še veliko. Med bolj pomembnimi pa so gotovo omembe zvezd v staroverskih zgodbah iz zahodnega dela slovenskega ozemlja, pri Kačarjih, ki predstavljajo zadnjo neprekinjeno vejo staroverstva pri nas. V tej tradiciji je znana skala Kamrtna (Let v lunino senco, str. 34) v dolini Idrijce, kjer so imeli staroverci svoje svetišče. Zbrali so se enkrat letno, »ko se je velika zvezda poravnala s Kamrtno spodaj«. Blizu vasi Sveto pa je bil postavljen Vučji zob (Let v lunino senco, str. 121), ki je bil poravnan z Gomilo, Slemenom in z eno izmed zvezd Velikega voza.

Viri in literatura:
· Matičetov, M.: Zvezdna imena in izročila o zvezdah med Slovenci. – Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike; Zv. 2 (1974), str. 43-90.
· Matičetov, M.: Dvoje gledanj na zvezdna imena. – Jezik in slovstvo; 22 (1976/77), str. 249-251.
· Medvešček, P.: Podobnik, R.: Let v lunino senco: pripovedi o starih verovanjih. – Taura, 2006
· Medvešček, P.: Podobnik, R.: Skrivnost in svetost kamna: zgodbe o čarnih predmetih in svetih znamenjih na Primorskem. – Založništvo tržaškega tiska, 1992
· Šmitek, Z.: Mitološko izročilo Slovencev: svetinje preteklosti. – Študentska založba, 2004
· Vesolje. – Mladinska knjiga, 2008

Ostali viri:
· Šprajc, I.: Arheoastronomija. – Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, 1991 [Uporabljeno dne 2010-09-27] Dostopno na URL: http://www.arheologija.si/pdf/ARHEOASTRONOMIJA.pdf
· Этноастрономия. – [Uporabljeno dne 2010-07-18] Dostopno na URL: http://www.drevnosti.org/ethnoastronomy/43-statyi
· Nartnik, V.: Zvezdne poti: Poskusi novega branja slovenskih ljudskih pesmi. – Kranj 1991
· Nartnik, V.: Še nekaj o zvezdnih imenih med Slovenci. V: Jakopin, F.: Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja : Tinetu Logarju ob sedemdesetletnici. – Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1989

Deli