Etnoastronomija: Slovanska zvezdna imena

VENERA

Venera je edini planet, ki ga pozna ljudska tradicija na Balkanu in je splošno poznan, tako kot drugod po svetu. Za Zemljino Luno je drugi najsvetlejši objekt na nočnem nebu. Venera je zemeljski planet, po velikosti in obsegu zelo podoben Zemlji. Je edini planet v osončju, ki se vrti v nasprotno smer. Venero je možno videti celo sredi dneva, zlahka pa je planet videti, ko je Sonce nizko nad obzorjem. V stari Rusiji naj bi poznali tudi Jupiter, Mars in Saturn. Venera je poznana pod dvemi različnimi zvezdnimi imeni, Danica (Zorica, Jutranjica) in Večernica, njun prihod pa se ciklično spreminja, zato je bila razumljna kot dve različni zvezdi in ne kot planet.

Sloven. Zornica, bolg. Zornica, Zurnic, Sornica, Zornica, Zarnica, Zurata, hrv. Zornica, rus. Zarnica, Zarjanica, Zarjanka, Zurnica, severnorus. Zornička, ukr. Zirnycja, Zornica, Zirnycka, Zornycia, karpatoukr. Zirneca, Zirnyca (Slednje ime ponekod pomeni jutranjo, ponekod večerno Venero, nekje pa oboje skupaj.), blrus. Zornica, Zornycia, češ. Zornice, Zviretnice, Zornička, slovaš. Zornička, pol. Zorniczka, Zernica, Zirnyca, Zwierzonka, Zwiernica, blrus. Zarnіca.

Sloven. Zorjanska zvezda, Zarjenica, Zorjenica, bolg. Zornača, srbhrv. Zornjača, Zorjanica, rusk. Zarenica, Zarjanka, blrus. Zaranica, Zaranka, pol. Zaranka, Zaraneczka, Zaranica, bolg. Zorica, Zurica, rus. Zarica, Zorka, Zorja, ukr. Zora, blrus. Zoria, Zora, češ. Zora, Zoře, pol. Zora, Zorja, Zorza, Zorka, karpatoukr. Zirka.

Sloven. Jutranjica, Jutrnica, bolg. Utrenica, srbhrv. Jutranjica, d. luž. Jutšnica, g. luž. Jjutnica, rus. Utrnnica, Utrennjaja zarnica, pol. Jutrzenka, češ. Jitřenka, slovaš. Jutrenka, bolg. Utiršna zvezda, Utrinna zvezda, d. luž. Jutrna gwjazda, Jutšna gwezda, rus. Utrennjaja zvezda, Utrennjaja zarja, sloven. Jutranja zora, Jutranja zvezda, Jutrova zvezda, blrus. Svіtal’na Zorka.

Iz osnove rano: pol. Ranišnata zwazda, Ranicata, Ranišna, Ranna gwiazda, Poranna qwiazda, Ransza gwiazda. Bolg. Svetlivata zvezda, Svetla zvezda, Svetla zvezda, Sjajnica, Goljata (velika, op.) zvezda.

Sloven. Danica, bolg. Denica, Denička, Dnica, srbhrv. Danica, mak. Denica, češ. Dennice, slovaš. Dennica, ukr. Dennicja, Devnicja, Divnicka, Demnicja, Demnička, Demnicja, pol. Dyniczka, Deniczka.

Sloven. Večernica, Zvečernica, Večirnca, Večerca, bolg. Večernica, Vičernica, Večernička, Večerka, Večerinka, pol. Wječornička, Wieczornica, Wilcza Gwiazda, rus. Večernica, ukr. Večernicja, karpatoukr. Večirneca, slovaš. Večernica, Zvečernica, Večerca, bolg. Večerka, srbhrv. Večerka, karpatoukr. Večirka, češ. Večernička, Večernice, Večerka, blrus. Wieczernia zora, Wieczernioja zorica, srbhrb. Večerna zvezda, sloven. Večerna danica, slovaš. Večernu hvezdu, pol. Wieczerna gwiazda, češ. Večerni hřezda, d. luž. Wjacorna gwẻzda, govedarska zvezda, Vecharnіca, Vecharnіchka, Vechjernja zora, Zvjarynіca, Voўcha Zvjazda.

Venera. (Vir: Vikipedia)

Povezavo z pastirstvom sledimo v slovenskem imenu Ovčarica, srbhrv. Čobanskata zvezda, Ovčarica, bolg. Volovarka (kar lahko pomeni tudi Severnico), srbhrv. Volarica, Volujarica, g. luž. Pastyrska hwezda.

V mnogih vaseh jugozahodne Bolgarije se za jutranjo in večerno Venero uporablja moško in žensko ime, kot sta Stana in Milo ali kakšen drugi par, npr. Milan in Milica, Jankul in Jankica. Imenski par je prišel iz motiva, da sta jutranja in večerna Venera brat in sestra. Zgodbe ju pogosto opisujejo, da sta odrasla ločeno, se nato srečala in poročila, nato pa se ločila. Sedaj se vidita samo enkrat na leto oziroma na sedem let. Isti mitski motiv poroke brata in sestre dobimo tudi pri slovanskem paru Juriju in Mari. Pomembni motivi teh povedk o bratu in sestri so: Brat in sestra odrasteta ločeno (po eni varianti sta sorodnika), brez da bi se poznala; Kasneje se srečata, zaljubita in imata svatbo; Spremenita se v dve zvezdi, ki nista skupaj na nebu, Jutranjico in Večernico.

V osnovi je videti arhaičen mit o incestu med bratom in sestro, ki je poznan v mnogih mitologijah. Tak spomin na incest dobimo tudi v mnogih bolgarskih ljudskih pesmih. Poleg jutranje in večerne Venere je možna tudi dvojica Venera in Jupiter ali Venera in Sirius. Bolgarska ljudska tradicija sicer največkrat razlaga Jutranjico in Večernjico kot dve sestri, Jutranjico kot Sončevo sestro in Večernjico z Lunino sestro.

Venerino ime se na Balkanu pojavlja v treh različnih kontekstih: čas pojava planeta, fizične lastnosti planeta (svetlost) in Venerine interpretacije v ljudski kulturi (Sončeva sestra, itd).

V litovskem izročilu sta Jutranja in Večerna zvezda hčeri Sonca. Podobno je bilo verjetno v Belorusiji, saj imajo rek »Dve Zarji-Danici, rodni sestrici«. V zagovorih je srečati tudi »Mat zvezda«. Venera je včasih skupaj s Soncem žena ali prijateljica Lune. Paralelo lahko vidimo z baltskim mitom »Nebeška svadba«, v katerem se Mesec, Sončev mož, zanima za Jutranjico (ali Večernjico), nato pa Perkunas (ali Sonce) mečem razseka izdajalca Meseca. Venera tu ostaja kot sovražnik Sonca, saj s svetlobo presega vse ostale zvezde na nebu. K Veneri so se obračali tudi v stiski in bolezni, saj so verjeli v njeno moč in božanski karakter. V mnogih izročilih so verjeli, da je posrednik med bogom in ljudmi. Prav tako vpliva na dobro počutje in blaginjo. Poleg tega pa je mesto Venere na nebu služilo ljudem tudi kot sredstvo orientacije in določanje časa.

MALI IN VELIKI VOZ

Ti dve ozvezdji je mogoče videti celo leto, sedem zvezd velikega voza je verjetno najlažje opazno na nočnem nebu. Podoba malega voza je podobna velikemu, le da je obratno obrnjena. Zadnja zvezda na držalu malega voza je Severnica. Mali voz je malo poznan v ljudski astronomiji evropejskih narodov zaradi šibke svetlobe zvezd. Ravno zaradi severnice pa sta ti dve ozvezdji zelo pomembni. Vsi slovanski jeziki imajo za Mali in Veliki voz besedi kola in voz, kar verjetno pomeni, da sta bili že praslovanski besedi.

Sloven. Kola, Kula, Voz, Voznice, Kriva kola, Rimska kola, Pureževe kola, Velka kola, Voznikove kola, Koroški voz, Martinov voz, Nebeški voz, Sv. Elije voz, Veliki voz, Vulki vous, Velk vos, bolg. Kola(ta), Kula(ta), Kulcata, Kuruciata, Goljama kola (velika, op.), Golema kola, srbhrv. Kola, Vozačeva kola, Kola i volovi, Ilijina kola, Malka mečka, Vilovska kola, Velika kola, pol. Woz, Wielki woz, duzy woz, Maty woz, Mniejszy woz, Malenki woz, slovaš. Velky voz, češ. Velky vůz, d. luž. Nabjaski woz, g. luž. Woz, Wozyčk, južno rus. Voz, Voznica, Vozilo, Porozka, Telega, Kolymaga, Kolesnica, Koljasočka, blrus. Wozik, Vozok, Kolesnica, Voz, Kaljasnica, Kaljosy, Voz i kon, Illyouo voz, Vialiki voz, Kon’ s vazom, Kon’ i Kaliosy, Kaliasnitsa, Kaliaska, Grazhulia Koly, Sitso, Stažar’e, Buda, Britzka, Apaloničak, ukr. Viz, staro blrus. Koleso, hrv. Volujari, Volari, Volarice.

Leva slika prikazuje s fotografskim aparatom slikano navidezno vrtenje neba, blizu središča je zvezda severnica; desna slika pa prikazuje Mali voz v različnih legah na nebu. Različni položaji Malega voza kažejo simbol svastike, slednji simbol simbolizira poleg kroga, letnega ciklusa, posredno ognja tudi zvezdo severnico.

Sloven. Mala kola, Mali voz, bolg. Malkata kola, Malk kula, Malkite kola, Mničkite kola. V nekaterih primerih pomeni mali voz tudi Kola, Kolata, Kulata, pol. Mały woz, Mniejszy woz, Malenki woz, Mały wozek, Mały wozik, Wozek, slovaš. Maly voz, Malei voz, češ. Maly vůz, blrus. Vyshezar, Maly vos.

Raziskovalec Tsimafei meni glede na ljudsko izročilo, da ime izvira iz predstave, da sv. Elija na vozu pelje duše pokojnikov v nebo »na drugi svet« in tudi sama Koliada pride na tem vozu na Božič oziroma zimski solsticij. Praznik Koliade je bil vedno povezan z ozvedzjem Velikega voza.

GOSTOSEVCI (PLEJADE)

Omenja jih celo Rigveda, bile so pomembno ozvezdje, ki je naznanjalo letne čase in spremembe. S prostim očesom se vidi 6-7 zvezd. V Sloveniji so pravili, da jesensko setev žita oznanja vzhajanje Plejad na nebu. Najpogostejše imena sta Kračka in Kokoška.

Sloven. Vlasite, Vlašiči, Lašči, Lašiči, Lahi, Lastouje, Lastovč, Lastari, Lastyavec, Hlastarice, Lastarice, bolg. Vlašiči, Vlasi, Krivi vlasi, Vlasci, Vlahci, Vlasite, Vlahče, Vlaškovec, Vlaškoveto, Vlaškovi, Vlaškovci, Laškovci, srbhrv. Vlašiči, Lastižari, Lastožare, Lastori, Vole, Voleta, Mika, Mioka, sloven. Gostosevci, Gostasevčiči, Gostelji, Gostosejci, Gostožerčiči, Gostoževci, Gostožilci, Gostožirji.

Sloven. Stožerčiči, hrv. Stranženjčiči, Stražari, srb. Stežeriči, bol. Stožari, mak. Stožeri, rusko Stožar, Stažar, Stožiry, Sožar, Sažar, ukr. Stožar, Stožari, blrus. Stožary, Olosozar, Wosozhary, Velisazar, Czary-valasazhary, Polosozar, Valoski, Valasažar, Visažar, Volosy, Kolosozar, Vysožar, Wałosozar, Volosazar, Hlastarice, Gniazdo, rus. Volosožary, Visožary, Stožary, Vasažar, Vesožary, Virožary, ukr. Volosožar, Visazar, Visožar, Volosar, Volosinja, zahodno pol. Volosožyr.

Gostosevci. (Vir: www.pixabay.com)

Sloven. Kokla, Koklja, Kokoščica, Kokoška, Kura s piščeti, Kvočka, Kvokača, bolg. Kuačka, Kovačka, Kluvačka, Kvačka s piliči, Kvačka s pileta, Kvačkata s”s sedemte pileta, Kokoškata, Kokoškata s pilencata, ukr. Kurka, Kuraška, Kurčka, Kurka s kuratani, južno ukr. Kuočka, Kvočka s Kur “atami, pol. Kwoka, Kwoki, Kwoka z kuczetami, Kwocka, Kwoczka z kurczetami, Kurczeta, Baby, Babki, češ. Kvočna s kuřatky, Kuřatka, Slepice s kuřatky, slovaš. Kuriatka, Kvoka s kurenci, Kvočka s kurenci, Kvokača s kurenci, Kuren, g.luž. Kurjatka, ukr. Kvočka, Kurka, Kuraška, blrus. Kuchki, Kurochka, Kurki.

V Litvi in Latviji sta najpogostejše imena Sito in Rešeto in razne dialektne variante iz teh dveh imen.

Etimologija ni zadovoljivo pojasnjena, nekateri menijo, da pride iz etnonima »vlah«. Zvezdno ime lahko pride tudi od staroslovanskega boga Velesa, Volosa, ki ga je pokristjanil sv. Vlasij, po naše sv Blaž (3. februar), saj je v mnogih primerih ime boga Velesa identično zvezdnim imenam. Tako sta menila tudi ruska znanstvenika Ivanov in Toporov, ki sta izvajala ime Volosyni iz pomena »hčere Volosa«. To naj bi šlo v isti kontekst, kot je avest. Реrūnē za Plejade v pomenu »žene (hčere) Peruna«. Ime so prevajali tudi kot »grob«, kar je v kontektstvu boga Velesa. Tudi *volostožar naj bi bil od vol in stožar. Stožer pa je tudi rusko ime za severnico, volostožar bi torej pomenilo »stožar, okoli katerega se vrti vol«. To pa je že blizu Indoevropske mitološke dediščine, kjer se v raznih tradicijah verjame, da je zvezda severnica središče neba, »popek neba«, ki jo na zemlji kaže svetovna gora ali kozmično drevo. Za severnico privežejo svoje živali, konje ali vole bogovi, tako Mongoli vidijo kozmično goro kot piramido s štirimi stranmi in drevesom v sredini: ta bogovom služi kot steblo sveta za katerega privežejo svoje konje. M. E. Rut izpeljuje rusko ime Volostožary od *volosostozary/Velesostožary »zvezde Volosa/Velesa«, saj naj bi stožary označevalo zvezde na splošno in ne samo eno vrsto oziroma točno določeno zvezdo. Vzhodno slovansko »volosožar« so členili tudi na Volos in žar (plamen, svetloba), južno slovansko pa je bilo *vlasožar, torej skupni koren. Po Tsimafei naj bi belorusko zvezdno ime Vlasezhelische prišlo od Velesovega bivališča, ki pa se je spreminjalo zaradi krščanskih vplivov. Ime Valosny (pomensko lasje) pa so nekateri ruski znanstveniki povezovali z Velesovimi ženami. V Istri je bila znana boginja Voloska v istoimenski vasi, ženska različica boga Velesa. Etimologija skratka ni dokončno pojasnjena. Zanimivo mitološko ime je ohranjeno pri Litvancih, kjer najsvetlejšo zvezdo ozvezdja Voznika (lat. Auriga) imenujejo Perkuno Ožka.

PALICE (ORION)

Orion sestavlja sedem svetlih zvezd, ki sestavljajo štirikotnik z nizom treh zvezd na sredini. Tem trem zvezdam pravimo Orionov pas. Orion je med decembrom in marcem najsvetlejše ozvezdje na nebu.

Sloven. Ralo, Ralica, Orač, Grablje, Križ sv. Andreja, Znamne, bolg. Ralica, Ralicata, Ralice, ralik, Ralka, Oralicata, Uralict, Vralicata, Uralnicata, Oralica, Ulric, Oralicite, Ralo, Oralo, Uralu, Vralo, Oralce, hrv. Plug i volovi, Babini štapi. Orionov pas je sloven. Ključ, Rimščice.

Sloven. Sveder, sv. Jocefa sveder, bolg. Svredel, Svralo, Svedl, Sredl, Sredelo, Svrdel, ukr. Svider, mak. Svrdel.

 

Orion simbolizira tudi relief na steni cerkve sv. Jurija v Hodišah blizu Celovca, ki je datiran v četrto oziroma peto stoletje. Relief se povezuje z bogom Jarilom, saj marca ozvezdje Oriona zaide, v tem času pa pride ven pomlad, Jarilo. Zato so taki simboli vedno na cerkvah sv. Jurija, ki je pokristjanil staroverskega boga pomladi. (Fotografija: Irena Urankar)

Relief Oriona (Svetega Jurija – Jarila) iz Hodiš v primerjavi z ozvezdjem Oriona. (Vir: Vikipedia)

Sloven. Bravinc, Brbinc, Bravenac, blizu slovenske meje v Avstriji je zabeleženo ime Bohrer, bolg. Brobinak, Bravinak, slovaš. Bravlinec, Brablenec, Bravenenak, češ. Brabenec, Brablenec, Bravenec.

Sloven. Gluta (sok drevja), bolg. Ogluška, moma s kobilica, ukr. Divčyna vodu nese, Divčyna z vidramy, blrus. Karomysło, Karomysłeko, Karomisło, rusko Karomys, Karomysel, Koromyslo, srbhrv. Štanovi, Šćapi, Šćopi, Štanci, Babini štoni, Babini Stanke, Babini Tojačiki, sloven. Palice, Nebesne palcice, Palce, blrus. Kreselca Pana Jezusa, Grabli, rus. Aršinnica, Aršinčik, Gnezdo, Ptiče gnezdo, Set sester, Ljukovička, Grjazdok, Baby, pol. Kosy, Skosy, češ. Kosy, Slovaš. Kosy, g. in d. luž. Kosy, Kastsy, Kosy, staro rus. Kola, blrus. Tri Siostry, Prahi, Papradki, Kryzhe. Na Balkanu je najpogostejše ime Palica, Ralo in Svredel, pa tudi Moma (deklica, op.) s kobilica, Orači in Kosači.

RIMSKA ALI MLEČNA CESTA

Sloven. Nebeški pas, Mlečki, Božja cesta, Večna pot, bolg. Vlasa slama, Slamen p”t, Kumovo seno, Popovo seno, Kumova slama, Kalumanska slama, Kalmanova slama, Kumova plava, Krs”nikov p”t, Kumova p”teka, Popova slama/plav, hrv. Kumova slama, črngor. Kumova slama, v Bosni je Slama, srb. Kumova Slama, rus. Batyeva doroga, pol. Ptičja pot (isto je litvansko, gre za široko razširjeno idejo o mlečni cesti kot poti ptic selivk, zato imenovana tudi Gosja cesta, pri nas po tej poti potujejo duše), Mleczny pas, pas na niebie, rus. Pojas, litvansko Veliu Kelias (pot duš), Paukščiu Takas (ptičja pot).

Sloven. Križ, Križ sv. Helene, hrv. Sv. Petra križ, srb. Svetog Petra krst, Morijan krst, Križ, Device Marije križec, Marijin križec, Sengwanow kryž, pol. Krzyž, ukr. Hrest, rus. Krest.

SEVERNICA

Navidezno vrtenje neba, blizu središča je zvezda severnica (Vir: www.pixabay.com)

Bolg. Polarna zvezda, rus. Nebesnyj kol, Kol-zvezda, blrus. Gvozd, Zorny Kol, Gwiazda polnočna, Polunočna zora, Stažar (verjeli so, da je bila Mlečna cesta steber z zvezdo Stažar na vrhu).

avtor: Nejc Petrič

* Zajeta so same glavna ozvezdja in ne vsa zvezdna imena, ki so v navedeni literaturi.

Glej tudi
· Slovenska zvezdna imena

Literatura:
· Cenev, Gjore: Macedonian Folk Constellations. Publications of the Astronomical Observatory of Belgrade, let. 85, str. 97-109 Dostopno tudi na URL: http://adsabs.harvard.edu/full/2008POBeo..85…97C
· Kropej, Monika: Orion: zvezde v slovenskem izročilu. Gea. Letn. 14, št. 2 (feb. 2004), str. 38-39 
· Kropej, Monika: Rimska cesta, Mlečna cesta: zvezde v slovenskem izročilu. Gea. Letn. 14, št. 10 (okt. 2004), str. 43-44
· Mladenova, Darina: Zvezdnoto nebe nad nas: etnolingvistično izsledvane na balkanskite narodni astronimi. Akademično izdatelstvo »Prof. Marin Drinov«, Sofija 2006
· Risteski, Ljupčo S.: Kategoriite prostor i vreme vo narodnata kultura na Makedoncite. Matica Makedonska, Skopje 2005
· Rut, M.E.: Russkaja narodnaja astronimija na obščeslavjanskom fone. Dostopno na URL: http://drevnosti.rod1.org/ethnoastronomy/43-statyi/56-2009-02-19-17-12-12
· Skvarchewski Z.: Planeta Venera v tradicionnyh belarusskih predstavlenijah. 
· Straižys Vytautaus in Libertas Klimka: The Cosmology of the Ancient Balts. Arheoastronomy 22, 1997, str. 57-82.
· Tsimafei, Avilin: Astronyms in Belarussian folk Beliefs. Archaeologia Baltica 10 (1), 2009 
· Vajškunas, N. Narodnaja astronimija belorussko-litovskogo pograničja. Balto-slavjanskie issledovanija XVI: sbornik naučnyh trudov. Rossijskaja akademija nauk, Institut Slavjanovedenia. Moskva, 2004, str. 168-179. 

Deli