Domači filmi s staroversko tematiko

Tudi po kinematografiji se lahko vidi kako Slovenci malo damo na lastno izročilo. Imamo le nekaj filmov, ki obravnavajo tematiko povezano z staroverstvom ali našo mitologijo.

MOKUŠ

Mokuš (režiser Andrej Mlakar) je slovenski film posnet leta 1999, po skoraj desetletnem zamiku je bil predvajan v ljubljanskem Kinodvoru, izšel pa uradno ni nikoli. Leta 2000 je na festivalu slovenskega filma v Portorožu dobil nagrado za najboljšo fotografijo in scenografijo, filmske kritike pa so bile različne, tako pozitivne kot tudi negativne. Film velja za ljubezensko dramo, čeprav so nekateri deli prej bližje grozljivki in groteskni drami.

Film pripoveduje o katoliškem duhovniku, ki ga zaradi kršitve cerkvenega reda pošljejo v oddaljen kraj Mokuš, ki je brez duhovnika, saj je prejšnji župnik umrl skrivnostne smrti. Vaščani Mokuša pa so izrazito vraževerni in še staroversko naravnani. Misteriozno so povezani z žensko, ki se jim prikazuje v različnih podobah. Duhovniku, ki hoče obnoviti vaško cerkev in vaščane usmeriti nazaj v krščanski nauk pa delo ne gre od rok, saj vaščani nasprotujejo zgraditvi nove cerkve, saj bi le ta lahko priklicala staroverske demone.

Prizor iz filma Mokuš.

Mokuš je posnet po romanu »Ki jo je megla prinesla« Ferija Lainščka (Prešernova družba 1993). Lainšček je znan po tem, da v svojih romanih vključuje izjemno število mitoloških simbolov, hkrati pa ne vpeljuje »višje mitologije«, bogov in boginj, kot nekateri drugi slovenski avtorji, npr. v zadnjem času Ivan Sivec (Saga o Karantaniji), nekdaj pa Fran Seleški Finžgar, Janko Moder in France Bevk. Več …

Mokuš je že drugi slovenski film posnet po staroverskih boginjah, prvi je bil grozljivka Morana, posneta leta 1993. Mokuš, ki je tudi ime za močvirsko ptico, je slovanska boginja vode in življenja, v mitologiji pa je žena Peruna, ki jo ugrabi Veles, a jo nato Perun zopet osvobodi.

Ker film Mokuš uradno ni bil nikoli izdan, se ga na žalost zelo težko dobi – tako kot še mnoge druge filme, ki so bili izdani po normalni poti in financirani s slovenskim davkoplačevalskim denarjem. Menimo, da bi morali biti vsi slovenski filmi dostopni javnosti, bodisi na spletu, bodisi na novejših formatih v splošnih knjižnicah. Film Mokuš lahko dobite v mediateki AGRFT v Ljubljani ali na Filmskem skladu.

MORANA

Grozljivka z naslovom Morana (1993) je pomenljiv saj je Morana boginja smrti.

Skupina devetih ljudi se odloči, da bo visoke gore osvojila na precej
nenavaden način z dvema džipoma, kros motorjem in s sodobno tehniko,
ki ji zaupajo. Nenadoma pa se začne oprema kvariti, vse gre narobe in
vedno več je nesreč. Tisti, ki so preživeli, se ne morejo več zanesti
na ostale. Na koncu spoznajo, da je vse odvisno le od njih samih in
narave. Morana jim pokaže svojo divjo moč in mnogi podležejo njeni
sili.

Čeprav odzivi na film niso najbolj pozitivni, je vsekakor vreden ogleda, saj nam govori o napuhu in prevzetnosti modernega človeka, o prepričanju, da razen materialnega in otipljivega ne obstaja nič drugega in o tem, da takšen odnos ljudi pripelje v objem smrti. Pohvalno je tudi to, da je tematika filma postavljena v sodobnost, saj je večina ostalih filmov z mitološko tematiko predstavljenih v obdobje pred nastopom krščanstva. S tem se podaja pomembno sporočilo, da so staroverski bogovi prav tako del našega časa, kot so bili del življenja naših prednikov.

Film si lahko ogledate na spodnjem youtub vtičniku. Če pa si ga želite ogledati v boljši kvaliteti ga dobite pri internetnih piratih: http://www.partis.si/torrent/podrobno/24198 ali pa v videotekah in nekaterih knjižnicah.

ZDRUŽITEV V ZAFLAŠKI

Nadaljujemo s filmskimi priporočili, tokrat z domačim filmom z naslovom Združitev v Zaflaški (KUD Cerkno, 2003), ki je svojevrstna interpretacija Prešernovega Krsta pri Savici oziroma parodija na to pesnitev. Zgodba se dogaja ob koncu pokristjanjevanja, ko se Črtomir s še zadnjimi staroverci bori proti Valjhunu.
Prešernova pesnitev je osrednje besedilo nacionalne literarne zgodovine in je podlaga za mnoga umetniška dela, med drugim je pisateljici Mimi Malenšek služila kot navdih za roman Črtomir in Bogomila (Cankarjeva založba, 1959), glej: Zapisi > Rodna vera v slovenskem leposlovju.Vsi dialogi v filmu so v Cerkljanskem narečju, nekatere lokacije snemanja pa so bile nekdaj tudi staroverska svetišča. Ruševine cerkve v Jagrščah in Marijina cerkev za dež v Policah sta del prostorskega pentagrama, ki ga tvori več cerkva (glej: Skrivnost pentagrama), Poliška cerkev pa je tudi del staroverskega tročana (glej: Poliški tročan). Film si lahko ogledate tu: KLIK

KRESNIK – OGNJENO IZROČILO

Film “Kresnik: Ognjeno izročilo” je kratek mladinski film, ki je nastal v režiji mladega režiserja Davida Sipoša in v neodvisni produkciji Haritude Ventures v poletju 2013.  Bil pa je uspešno financiran na kampanji na platformi Kickstarter. Dogajanje 20-minutnega filma je postavljeno na slovensko podeželje v 70. leta prejšnjega stoletja, zgodba pa govori o treh fantih, ki se med počitnicami pri dedku na kresno noč odpravijo na raziskovanje bližnjega gozda. Tam najmlajšega med njimi čaka skrivnostna izkušnja pravljičnega sveta vil, vilincev, ognja, pa tudi preizkušnja, v kateri mora dokazati svoj pogum in narediti prvi korak na poti k zrelosti.

Deli

Z nadaljevanjem obiska se strinjate z uporabo piškotkov več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close