Domači dokumentarci s staroversko tematiko

Domači dokumentarci s staroversko tematiko ali v povezavi z njo.

JELENK – SVETA GORA STAROVERCEV IN SVETA VODA UROČKA

Prizor iz dokumentarca Sveta voda uročka

Jadran Strle je posnel že pet igrano dokumentarnih filmov na temo staroverstva. Prvi se imenuje Iskanje slovanskih bogov v katerem predstavi slovanski olimp bogov Slava Batista. Besedo dobijo tudi raziskovalci slovenske in slovanske mitologije, Andrej Pleterski, Damjan Ovsec, Monika Kropej in še nekateri drugi, med njimi tudi pokojni Nikolai Mikhailov. Naslednji dokumentarec z naslovom Med hribi kačjih glav je prvi, ki se ukvarja s tematiko poslednjih starovercev pri nas. Obravnava ljudsko izročilo z Banjške planote, ki ga je zbral Pavel Medvešček in predstavil v knjigi Let v lunino senco (Taura 2006). Dokumentarec Poganski ogen je predstavljeni malo nižje v tem članku, Jelenk-sveta gora starovercev pa se zopet odvija na Banjški planoti, kjer je gora Jelenk predstavljala eno najsvetejših staroverskih točk. Gora Jeleln tako kot Triglav povezuje različne svetove in je os sveta. Sveta voda Uročka je najnovejši dokumentarec na temo stare vere na Krasu. Pripoveduje o zdravilni vodi Uročka, ki so jo domačini uporabljali v zdravilne kot tudi v verske namene.

Dokumentarna filma si lahko ogledate tu:
Jelenk – sveta gora starovercev
Sveta voda Uročka

 

MITOLOGIJA KURENTA          


Kurent je slovensko mitološko bitje, ki je morda daleč pred vsemi najbolj spopularizirano in poznano. Manj znan pa je Kurentov izvor, kot tudi njegovo ime. Več o Kurentu si lahko preberete v sledečem članku: Klik

V ogled pa priporočamo tudi slovensko dokumentarno oddajo Mitologija Kurenta – Kurentovanje, ki jo dobite na tej povezavi: KLIK

OSVATINA – POGANSKI OGENJ

 Dokumentarni film v režiji Jadrana Sterleta OSVATINA – POGANSKI OGENJ, prikazuje obrede in običaje, ki so se na slovenskih tleh ohranili celo do 19. Stoletja, nekateri še dlje.Prvo zgodbo razkriva g. Pavel Medvešček, raziskovalec in zapisovalec ljudskega izročila.
Poganski ogenj je običaj, ki se je dogajal konec meseca Marca, šele kasneje se običaj prestavi na predvečer Božiča.
Poiskali so suh drevesni panj, imenovan čuj, ga obsekali, pripeljali domov, vanj zabili ročaje, nato pa so to t.i. osvatino previdno prinesli v hišo, jo zakurili na prej popolnoma počiščenem ognjišču. Osvatinese je smel dotikati le gospodar, ki ga jo tudi zakuril.
Dekleta so na ogenj polagale tudi brinove vejice, če je prasketalo, so rekli, da se oglaša drevesni duh.
Namen običaja je bil pomagati soncu, da si opomore.  Čimdlje pa osvatina gori, tem večja bo sreča v hiši , polja in živina pa bodo bolj rodni.
Gospodar je popil nekaj vina, nekaj ga je polil po goreči osvatini. Iz senc ognja je znal razvozlati različna sporočila.
V času goreče osvatine, so pekli in jedli repo – da bi se očistili.
Na goreči osvatini je gospodar prižgal lesno gobo in z njo okadil prostore na kmetiji, da bi odgnal vse zle duhove. Pepel osvatina so odnesli potem na mesto, kjer so poprej drevesni panj izruvali.
Običaj je bil živ še do 2. svetovne vojne, potem pa so ljudje postajali vedno bolj zaprti vase. G. Pavel Medvešček se jim je znal približati in resnično se mu imamo zahvaliti, da dam je toliko starodavnega znanja in informacij o običajih naših prednikov predal naprej.Drugo zgodbo pripoveduje g. Boris Čok, ki mu jo je zaupala prababica. Bila je dobra pripovedovalka in mu je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v visoki starosti zaupala marsikaj starodavnega s prošnjo, da povedano kar se da dobro čuva in poda naprej tisto, kar so oni morali skrivati. Vendar je to znanje lahko zaupano samo določenim ljudjem.
Ko je ajda jeseni še zadnjič dozorela , so se častilci kulta rodnosti zbrali pri jami Triglavci in odšli do izvira. Svečenice so praproti namakale v izviru in jo onesle domov.
Ponoči ob prvi polni luni so se zbrali v svečanih belih oblekah, dekleta so nosile praprot okoli pasu.
Sredi votline je bil velik kamen z vdolbino napolnjeno z vodo, kar je simboliziralo maternico, s kapnika pa je vanjo kapljala voda, kapnik simbolizira moški ud. Tu se rojeva življenje. Božjeglava-starešina je imel s seboj  več vrst žita, ki so bila pripravljena za jesen. Sledil je obred Devi. V vodo življenja so stresli še orehe – simbole plodnosti.
Po določenem času se je Božjeglava ob belem dnevu napotil ob prvem luninem krajcu do jame.
Žita so vzklila v zdrave kalčke. V zorano zemljo je zasadil žito, ob tem pa je nekajkrat zamrmral: Jari žito!
G. Boris Čok je želel potrditi verodostojnost zgodbe svoje parbabice z obiskom pri neki gospe, ko je v tistih krajih raziskoval krajinska imena. Gospa mu je zaupala – da je bila njena babica zadnja svečenica.Film si lahko pogledate TUKAJ.

DREVESA PRIPOVEDUJEJO: HRAST

V ogled vam priporočamo dokumentarno oddajo Drevesa pripovedujejo. Posneti so štirje deli, o smreki, lipi, orehu in hrastu. Vsa omenja drevesa imajo poleg materialne, tudi pomembno duhovno vlogo v slovenskem naravoverju. Med vsemi prednjači hrast, ki je bil vedno posvečen najvišjim bogovom, pri nas Perunu. Hrast je pogosto predstavljal tudi kozmično oziroma svetovno drevo, ki po vertikalni osi povezuje vse tri svetove; nebo, Zemljo in podzemlje. Po njem je bilo mogoče priti v najvišje ali najnižje sfere, saj je krošnja predstavljala nebesa, korenine pa podzemlje. Kozmično drevo kaže središče zemlje, »popek sveta« in je zato eden najpomembnejših predstav v vseh mitologijah sveta. Na hrastu se je zgodila tudi božanska borba med Perunom in Velesom v podobi orla in kače, pod hrastom pa se je zgodila nebeška poroka med Jarilom in Maro. Avtorica serije je Neva Novljan. Film si lahko ogledate TUKAJ.

KRESNIK – SLOVANSKO BOŽANSTVO DOBREGA

KRESNIK – slovansko božanstvo dobrega – je pripoved o še danes živem praznovanja Kresnika, starega slovanskega božanstva.
Kresna noč, noč na 24. junij, nakazuje začetek obdobja pojemanja sončne svetlobe v letu. Za ta čas je po ljudskem izročilu značilno prižiganje kresov. Staroverci so na ta dan posebej častili Kresnika.
Na Krasu je človek še danes spoštljiv do narave – zemlje, ki ga hrani, zato se ji ob začetku poletja zahvali s kresom- očiščujočim ognjem – in prosi še za eno dobro leto.
Junija se pred prvo košnjo travniki bohotijo s pisanimi cvetlicami, med katerim so tudi take s posebno močjo. Ko z njimi Kraševci okrašujejo domove in gospodarska poslopja, se tako ubranijo pred nevihtami in drugimi zlemi vplivi . V vasi se pripravljajo na kres, od hiše do hiše hodijo mladenke – kresnice, ki vsakemu, ki jih gostoljubno sprejme, želijo dobro letino.
Praznovanje kresne noči pa je živo tudi na Dolenjskem, kjer pa domove pred slabimi vplivi zaščitijo s cvetlico kresnico.

Posledni dokumentarno igrani film scenarista in režiserja Jadrana Sterleta sledi njegovi nameri predstaviti staroslovanske običaje na naših tleh. Film si lahko ogledate TUKAJ.

Deli