Članek temelji na prevodu ruskega članka V. B. Kolosove »Demonologija v slovanski etnobotaniki«, vendar je prevod skrajšan in poenostavljen ter ne vsebuje ostale literature. Članek predstavlja nekatere vidike sveta rastlin in sveta bajnih bitij, ki se včasih prepletata. Slovansko bajeslovje se nam odkriva tudi skozi ljudska imena rastlin, ki nas napeljujejo na imena bajnih bitij ali pa izstopajo po svojih fizičnih in zdravstvenih lastnostih. Etnobotanika potrjuje, da je bil za staroverske ljudi živ celoten svet in je bila vera vseprisotna.
BAJNA BITJA V SLOVANSKIH IMENIH RASTLIN
I Poimenovanje rastlin po bajnih bitjih.
Na splošno velja, da se v poimenovanje rastlin po bajnih bitjih kaže pripadnosti onstranstvu, svetu narave. Drugi svet je lahko posledica različnih lastnosti rastlin.
I 1. Črt. Po obliki korena, ki zgleda odgriznjen, je ime črtogriz. Češko čertkus, lužiško čertowy wotkusk (slovensko se imenuje travniška izjevka). Preslica se imenuje gornje lužiško čertowa nitka. Oblika korena je dobila belorusko ime »čertova ručka« (slovensko stasita kukavica). V to skupino sodi srbohrvaško đavolje grožđe (slovensko navadna robida), češko čertovo peří (slovensko navadni lisičjek) idr. Srebrna barva je opazna v ruskem rastlinskem imenu Čjortovo (črtovo) serebro (latinsko thalíctrum foétidum).
K nečistemu duhu spadajo vse rastline, ki lahko škodijo človeku, to je vsaka rastlina, ki vsebuje strup ali opojne snovi. Po vonju je dobilo ime poljska rastlina czartowe gówno, czartowe łajno (latinsko ferula). Poljsko diabełek in diabelske kwiaty (latinsko Agrostémma ) sta povezana s povedki o njegovem izvoru, kot tudi o škodljivosti te rastline.
Zgoraj omenjene rastline so »v lasti« hudiča, naslednja skupina pa nasprotno z lastnosti odražajo zaščito pred črtom. Ime predstavlja odganjanje slabih duhov, npr. ime čertopoloh. Ta pomenski model se kaže na različnih primerih: črtogon, čertopoloh (ukrajinsko čortopoloh, poljsko czartopłoch), čertopugalnik in podobno. Skoraj vsa imena bodičastih rastlin so iz družine Asteraceae.
I 2. Vodan. Vodni rastlini se češko imenujeta hastrmanek, po mestu rastja in hastrmani šaty (latinsko ime Myosótis scorpióides). Češko hastrmanovy vlasy (latinsko ime lycopodium clavatum), zgornje lužiško nykusowe zelo (slovensko zlatica), wódnomužowe zelo (slovensko rman).
I 3. Rusalka. Ukrajinsko rusalnyji kwitoczki (slovensko poljski ostrožnik) je dobesedno rusalni cvet. Iz rastline navadna kompava so delali rešetke za pitje vode. Od tu ime »vilino sito«. Bolgarsko ime rastline samovilske barve (slovensko ime jeglič) in vilini lasje (slovensko drobnocvetna predenica) isto kažeta na mitske predstave povezane s temi rastlini.
I 4. Domovoj (hišni duh). Rastlina bodoglavec s plodovi je bila v Rusiji imenovana tudi »jabolko domačega deda«. (Ded je tu mišljen v pomenu hišnega duha domovoja, ki so si ga predstavljali v podobi ostarelega deda)
I 5. Kača. Divja vrsta česna je dobila srbsko in hrvaško ime kačji česen (zmajski česan). (V to skupino bi spadala tudi slovenska Perunika (iris), op.ur).
Še ne tako dolgo nazaj so bile ponekod na Slovenskem strehe pokrite s slamo, nanje so zasajali netresk, katerega korenine in rastlina sama, so ustvarjale debelo zaščitno plast pred neurji in dežjem. Verjeli so tudi, da v streho, na kateri raste netrest, strela nikdar ne udari in je ogenj nikoli ne požge. To prepričanje je preživelo še iz časov, ko so naši predniki častili Peruna, boga strele in groma. V Prekmurju se je povezava med Perunom in netreskom ohranila v posebnem poimenovanju netreska, Perunovo perje.
II. Razmerje med rastlini in bajnimi bitji
II 1. Varovalna moč. Rastline z različnimi bajeslovnimi sposobnostmi odganjanja nečistosti od človeka.
II 1.a: Bodičaste rastline. Zdravilci so uporabljali bodičasto rastlino možino proti »norosti in nečistosti«. Za zaščito pred mitskimi bitji karakndzuli so na Božič vrgli na streho vejico sprengerjevega beluša ali smreke. Z glogom ali drugim bodičastim grmovjem so v Bolgariji, Srbiji, Bosni in v Dalmaciji ogradili grob, da se pokojnik »ne bi vračal«. Z glogom so v Srbiji prebodli roke in noge človeka, ki bi lahko postal vampir. Trnje so nosili tudi okoli vratu za zaščito proti vampirjem. K varovalnim znamenjem pri zahodnih Slovanih spadata tudi šipek in divja kosmulja, pri vzhodnih Slovanih pa navadni repinec in brin redko pa tudi iglavci. V poljski tradiciji k amuletom spadajo tudi šipek, robide, črni trn in glog. Veje iglavcev so v čarovništvu uporabljali pri temu, da bi se pokvarilo mleko. Z dimom pa so varovali živino.
II 1.b: Razširjene so bile rastline z močnim vonjem ali ostrim okusom. Pelin je bil zaščitno sredstvo proti rusalkam pri vzhodnih Slovanih. Proti vračanju pokojnikov so v Belorusiji metali na koče pelinove vence. Pelinu so pripisovali sposobnost odganjati »samodive«, demone bolezni in rusalke. S pelinovo vejo so označili mesto, kjer je ležal pokojnik, da bi s tem pregnali nečisto silo, v Srbiji pa da bi se zaščitili pred rusalkam. Na Poljskem so na domu ob rojstvu otroka zatikali pelin za okna, da bi boginja ne vzela novorojenca. Prav tako so pelin polagali v grob.
Šentjanževka (rusko zveroboj) po izročilu pomaga proti poškodbami in slabim silam. V Bosni so suho sadje polagali k amuletom proti čaranju in slabim duhovom. Na Češkem so šentjanževki pripisovali moč odvračanja slabih duhov in bolezen.
Manj so se uporabljale druge rastline z vonjem. Na kupalo so poleg pelina uporabljali doma tudi kolmež inluštrek za zaščito pred rusalki. V Srbiji so vodno meto postavili okoli bolnega človeka, da »bi s svojim vonjem odgnala bolezen«. Univerzalno sredstvo varovanja sta bila pri vseh Slovanih čebula in česen.
V Bolgariji so jesen, javor, brest, pelin, luštrek, vratič in detelja služili kot zaščita pred »samodivam«.
II 1. c. Ponekod v Ukrajini so pred kopanjem v vodo dali koprive, da bi se zaščitili pred rusalkami. V Bolgariji je kopriva ščitila pred »samodivi« in bolezenskimi demoni.
II 1 č. Strup. Pri Huculih je bila poznana rastlina preobjeda kot najmočnejše sredstvo boginj. V Ukrajini so zapisane povedke o dekletu, ki se je obvarovala nadlegovanja črta s pomočjo košutnika.
II 1 d. Oblika. Navadni zimzelen so zaradi svoje oblike križnih razporeditev listov dajali živini za zaščito pred čarovnicami.
II 1 e. Število je bilo pomembno, če je drugačno od običajnega ali je tako veliko, zaradi česar je rastlino nemogoče prešteti. V Srbiji se detelja s petimi listi omenja v zagovoru proti čarovnicami. Pri vzhodnih in zahodnih Slovanih so semena maka varovala ljudi in živino pred zvermi, čarovnicami in vračanjem pokojnikov.
II 1 f. Mesta srečavanj nečistih sil. Kraji letnih srečanjih vešč so drevesa, hruška, oreh, hrast in grmišča praproti ali brina. V Ukrajini in pri zahodnih Slovanih lahko črt za svoj dom izbere bezeg, v Ukrajini gozdni duh, v Srbiji pa vile. Prav tako bezeg izberejo domači duhovi, škratje in duše pri Hoculih in pikulik na Slovaškem. Različna ženska bajna bitja živijo v žitu, grahu, konoplji in bobu. Bolgarske samodive živijo v bukvi, hrastu, orehu ali šipku. V Srbiji so verjeli, da vile živijo v krivih drevesih in na drevesih, kjer raste omela.
II 3. Izvor rastlin. Bezeg je po poljskih povedkah posadil prvi bes, na ukrajinski strani pa črt. V Ukrajini črtu pripisujejo pojavljanje vseh plevelov. V Bosni so govorili, da detelja s petimi listi raste tam, kjer je pljunila vila. V Črni gori pa so travo zajčje srce dale čarovnice.
II 4. Mediator. Pri vseh Slovanih praprotni cvet pomaga priti v stik z besi. ( prav tako na kresni večer pa praprotna semena omogočijo razumeti govorico živali in rastlin, op. ur.). Bazilika lahko oživi duhove, zato se jo ni vonjalo. V Srbiji so rastline mediatorji bršljan, srobot, trta, robide in druge plezalne rastline.
II 5 S pomočjo rastlin lahko srečamo čarovnice. Na kresni večer so v Polesju čarovnice privabili k ognju z zažiganjem kopriv.
***
Med imeni rastlin sestavljenih iz imen bajeslovnih bitij, obstajajo različni motivi. Če pri vzhodnih Slovanih prevlada črt, pri južnih Slovanih vila. Med amuleti se najpogosteje pojavljajo bodičaste rastline, nato rastline z močnim vonjem in koprive.
Viri in literatura:
· Kolosova, Valerija Borisovna »Demonologija v slavjanskoj etnobotanike«. Slavjanskij i balkanskij folklor 11 (Vinogradje). Urednik A. V. Gura. 2011, str. 89-98. Članek dostopen tudi na URL povezavi: http://www.ruthenia.ru/folklore/kolosova7.htm
Glej še:
· Zdravilne rastline in njihov zdravilni pomen: https://staroverci.si/zdravilne-ratsline-in-njihov-simbolni-pomen/
· Perunika: https://staroverci.si/perunika/