Z obredom pri upasanskem obrednem drevesu ob Slovenskem etnografskem muzeju v kulturnem centru Metelkova, se je 12. 2. začela prva obravnava Dosjeja odprtih vprašanj med Svetovnonazorsko kozmološko skupnostjo UPASANA – Sanjava prostost duha in državo, Republiko Slovenijo. Obred sta vodila svečenika, zastopnika UPASANA SPD, Staroslavovega hrama, člana upravnega odbora društva Slovenskih starovercev, Volhun Vratislav in Njena vodéna in vódèna zasanjanost NVVZ Prostost Duha. Na obredu je bil prisoten visok predstavnik države, direktor Urada za verske skupnosti dr. Gregor Lesjak, ki je vodil obravnavo dosjeja.
Večna TISA, obredni ogenj, Volh Vratislav in Prostost Duha, Metelkova, Ljubljana, 12. sečan 2015
Obred se je začel z ognjem na obrednem lesu, pri obrednem drevesu lipa, ki jo obkroža deset granitnih blokov, postavljenih leta 1997, ko je bila Ljubljana Evropska prestolnica kulture. Ob razbistritvi konteksta, prostora in časa je svečenik UPASANA SPD izpovedal genezo obrednega mesta v južnem delu kulturnega dela Metelkove, v muzejskem parku, in izpostavil zagonetko, zakaj do danes protokolarni park nima imena. V muzejskem delu kulturnega centra ima danes sedež tudi Urad za verske skupnosti. V letu 2015 muzejski del kulturnega centra praznuje polnoletnost saj mineva 18 let od inauguracije prve muzejske stavbe Slovenskega etnografskega muzeja. Obredno drevo Tisa je pomladi 1997 kot dar ob dokončanju obnove prve stavbe Etnografskega muzeja, posadil svečenik UPASANA SPD; ob tej priliki je tedanji direktorici SEM, dr. Inji Smerdel naslovil pismo, z razlago obrednega pomena drevesa. Celotno pismo lahko preberete v prilogi tukaj. Če je svečenik v pismu muzeju takrat zapisal, da je bilo drevo »staro dvanajst let – visoko pa kot osemletni deklič«, potem je obredno drevo danes, po 18 letih, zrelo, odraslo drevo, dovolj veliko da zasenči najmočnejšega moža in ženo v deželi! Metelkova je postala prostor, ki mora služiti svojemu namenu. 25 let je minilo od samostojnosti države. Trenutek je pravi za zrel zgodovinski premislek o koreninah in tradiciji. Zgovorno je, da je urad države, pristojen za nazore, kozmologije, religije vere in druge oblike upasanosti z raz-umevanjem sveta, našel svoj sedež v kulturnem centru Metelkova, ki je bil ob iniciaciji zamišljen kot prostor ustvarjalnega srečevanja različnosti. Ob danih kozmoloških dejstvih, so z obredom v kulturnemu centru Metelkova ob polnoletnosti njenega južnega, muzejskega dela zaželeli tvorno, zrelo prihodnost. Obetavno je, da se obravnava odprtih vprašanj med predkrščanskim naravoverstvom in državo začenja na tako simbolnem mestu v simbolike polnem času. Nenazadnje, po dokumentiranih virih je bilo na mestu sedanjega kulturnega centra v srednjem veku mestno morišče, kjer so obglavljali hudodelce in heretike. ( opomba: kulturni center ob Metelkovi se nahaja na Friškovcu – nem. freistätte, morišče oziroma t.i. krvava rihta , kjer so svojčas obglavljali in obešali hudodelce; Ivan Stopar, Sprehodi po stari Ljubljani, 1992). Čas je za popravo prikritih, a nikoli pozabljenih krivic. Ob prisotnosti elementalov ognja iz obrednega lesa z različnih pokrajin Slovenije smo obredno pospremili proces odprtja nerešenih vprašanj med naravoverstvom v deželi in državo. Dejanje moramo vzeti kot zgodovinsko, saj se vprašanja prvič postavljajo na dnevni red umirjeno in sistemsko. Proces verskega dialoga o avtentičnem naravoverstvu in hipokritičnih potvorbah, se začenja. Zaželimo resnici zdravo pot in prepustnost. Naj jo spremlja ogenj ustvarjalnosti, en in edini ogenj. Zavezani smo, da bomo delo na dosjeju opravili z vso vestnostjo, po vesti in z vso odgovornostjo do preteklosti ter tudi s pieteto do vseh številnih žrtev tisočletnega nasilja nad avtentičnimi verovanji in kozmologijami. Svečenika UPASANA sta ob tej priložnosti Ministrstvu za kulturo predlagala, da se ob obrednem drevesu pri SEM postavi ustrezna plošča za obeležitev zgodovinskega trenutka in da se muzejskemu trgu začne iskati ime, ki ga je v minulem tisočletju po nemarnem nekje izgubil.
Predstavniki UPASANA in države so nato izmenjali stališča do odprtih vprašanj v Dosjeju.
Glede Pravice do zastopanosti v učbenikih Ministrstvo za kulturo ugotavlja, »da država ni zavezana k zagotavljanju enakopravne obravnave verskih skupnosti v šolskih učbenikih, in da verske skupnosti zato tudi nimajo takšne pravice. Šolski učbeniki niso namenjeni predstavitvam verskih skupnosti, pač pa podajanju splošno sprejete zaloge znanja, ki temelji na konsenzu ustreznih strokovnih skupnosti.« UPASANA trditvi oporeka in trdi, da je država dolžna zagotoviti nevtralnost do verskih skupnosti pri vseh vprašanjih, tudi učbenikih. Stališče ministrstva je v tej točki nevzdržno in po našem mnenju proti-ustavno. Res je, da veljavni predpisi države eksplicite ne zavezujejo k zagotavljanju enakopravne obravnave verskih skupnosti v šolskih učbenikih. Upoštevajoč ustavnopravno stroko pa je – posebej z vidika odločb Ustavnega sodišča – država dolžna zagotoviti enakopravno obravnavo verskih skupnosti NA VSEH področjih kar Ustavno sodišče na več mestih utemeljuje z razlago načela nevtralnosti države do verskih skupnosti. Trdimo, da so učbeniki v Republiki Sloveniji izrazito PRISTRANSKI, da obravnavajo del zgodovine, v katerem nastopa prevlada krščanstva in katolicizma nad drugimi nazori, v neproporcionalno in neprimerno vidni obliki, medtem ko so obdobja in vloga drugih nazorov, zlasti verovanj, ki jih je katoliziranje populacije nasilno maltene iztrebilo, praktično nezabeležena. S tem utemeljujemo, da država v tem primeru ne izkazuje ustavnega načela nevtralnosti, da je izrazito pristranska in da deluje na ta način neskladno z Ustavo.
Ob tem moramo poudariti, da se strinjamo s trditvijo ministrstva, da »država ni zaveza k predstavljanju verskih skupnosti v šolskih učbenikih…. pač pa k podajanju splošno sprejete zaloge znanja.« Glede na to, da na vseh področjih stroke spričo komparativnega pristopa k zakladnici znanja, vsako leto napredujejo, moramo zaključiti, da je ZALOGA ZNANJA neprestano spreminjajoča se materija, torej, z njimi tudi učbeniki, neprestano spreminjajoča se storitev države. Glede na to, da na področju predkrščanskih verstev spričo stoletnih inkvizicij in nasilja temeljna dela šele nastajajo, in glede na to, da je korpus materije v velikem delu subjekt obravnave z vidika naravne in kulturne dediščine Ministrstvo za kulturo pozivamo, da sprejme aktivno vlogo pri tem vprašanju skladno z načelom svobodnega ravnanja organa in samo predlaga pristojnemu ministrstvu oziroma organom v sestavi, da pri prenovi učbenikov upošteva nova dognanja na področju mitologije in verstev.
Ustavno sodišče o načelu nevtralnosti pravi takole: »Načelo o ločenosti države in verskih skupnosti iz prvega odstavka 7. člena Ustave ima v širšem smislu tri prvine: (1) versko oziroma nazorsko nevtralnost države, (2) avtonomnost verskih skupnosti na lastnem področju in (3) enakopraven odnos države do verskih skupnosti. Cilj tega načela je z nevtralno držo države zagotoviti resnično svobodo vesti in enakost posameznikov – verujočih in neverujočih – ter verskih skupnosti. Verska in svetovnonazorska nevtralnost države pa ni ovira za sodelovanje z verskimi skupnostmi. Avtonomnost in enakopravnost verskih skupnosti, ki ju Ustava opredeljuje kot samostojni načeli, sta zrcalna stran zahteve po državni nevtralnosti in sta orodji za zagotavljanje človekove pravice iz 41. člena Ustave.«
Ustavno sodišče torej načelo NEVTRALNOSTI postavlja kot ORODJE za zagotavljanje človekove pravice iz 41. Člena ustave, s tem, ko država to orodje blokira, pa krši udejanja dotične človekove pravice.
Pobuda Ministrstvu /uradu: predlagamo, da se ministrstvo aktivno vključi v razpravo o nevtralnosti šolskih učbenikov z vidika informacij o verskih in nazorskih tradicijah na ozemlju RS in s tem povezane kulturne dediščine. To utemeljujemo z dejstvom, da se zaloga znanja neprestano spreminja in spričo vloge komparativnih znanosti tudi znatno vsebinsko drugače interpretira od – v določenem trenutku – uveljavljenih razlag. To še prav posebej velja na področju verstva, saj vemo, da so bili temeljni spisi v primarni obliki odkriti šele v sredini 20 stoletja (knjižnice Nag Hammadi v Egiptu in Kumran ob Mrtvem morju) na območju Slovenije pa spričo totalnega pristopa inkvizicij in čiščenja prežitkov predkrščanske kulturne dediščine praktično izkoreninjeni. Šele v letu 2014 in v 2015 se pojavlajo temeljna dela na primarnih virih (i.e.A.Pleterski z vidika krajinarskega pokristjanjevanja, P. Medvešček z vidika ustnega izročila).
Na interpretacijo načela nevtralnosti se UPASANA sklicuje tudi pri zahtevi po korekciji stališča ministrstva do obeleževanja sakralnih mest predkrščanskih kozmologij, Ministrstvu za kulturo smo posredovali številne predloge v zvezi z načrtovanim projektom priprave muzejske zbirke posebnega pomena z dokumenti in simboli slovenstva v stavni Proštija na Blejskem otoku: korespondenca in dogovori z ministrstvom so dobro dokumentirani in iz dokumentacije je razvidno, da predlagamo dotično muzejsko zbirko v kontekstu sprave, saj bi s procesom selekcije simbolov in dokumentov Slovenstva lahko simbolno in s tem v jedru, naslovili vprašanje sprave, oziroma pomiritve z vsemi obdobji slovenske zgodovine, z vsemi akterjii, vsemi prizadetimi. Za muzejsko zbirko v objektu Proštija je ministrstvo za kulturo neposredno pristojno zato pri tem odprtem vprašanju pričakujemo izrazito proaktivno vlogo ministrstva.
UPASANA podpira predlog Urada za verske skupnosti, da se izdela publikacija s koledarjem kozmoloških dni in opisom načina praznovanja ter voščil kar bi predstavnikom države omogočilo, da vsem državljanom RS voščijo njihove praznike po načelu enakopravnosti verskih in nazorskih skupnosti. Urad bo zamisel predstavil na prvem srečanju medverskega dialoga v mesecu marcu.
UPASANA je podala predlog za Dodatno točko v dosjeju odprtih vprašanj in sicer določitev upravičenosti in metode preštevanja pripadnikov registriranih skupnosti po zakonu o verski svobodi in vprašanje CENZUSA 2021. Strinjali smo se, da obstajajo tri možnosti: da se zakonsko uredi, da za verske organizacije iz proračuna ne bo več financiranja, da se verske organizacije financira po drugačnih, kvalitativnih kriterijih in tretjič, da se financiranje določi na podlagi kredibilnega štetja članstva/pripadnikov. Pri tem UPASANA pojasni stališče, da so zanjo sprejemljive vse tri opcije, da pa nam je vsem v interesu, da se pripadnost nazorom kredibilno prešteje v primeru, da se bo financiranje iz javnih sredstev ohranilo. Pri tem smo poudarili, da je metoda preštevanja pri različnih verskih skupnostih tako različna, da je povsem neprimerljiva oziroma rezultati nezdružljivi za obdelavo: nekateri štejejo iniciacije na dojenčkih, drugi klikanje na spletnih portalih, kar je oboje neverodostojno, tretji članarine , spet drugi pa povsem nedokazljive metafizične ali senzacijske fenomene (sanje, misli…).
Obe strani sta za nadaljevanje konstruktivnega reševanja odprtih vprašanj pokazali dobro voljo.