Konstantin Aleksejevič Vasiljev

Avtoportret Konstantina Aleksejeviča Vasiljeva

Da bi razumeli dela umetnika Konstantina Aleksejeviča Vasiljeva moramo pogledati njegove korenine, ki so ga zaznamovale že pred njegovim rojstvom. Oče Kostje se je rodil 1897 in je bil v življenju udeležen v treh vojnah in je vse življenje delal na vodstvenih položajih v industriji. Mati Kostje je bila dvajset let mlajša od moža in se je rodila v družini ruskega slikarja I.I.Šiškina. Pred drugo svetovno vojno je družina živela v Majkolu, kjer so pričakovali novorojenca. Mesec pred rojstvom Kostje je njegov oče odšel v partizane, saj so se k Majkolu približevali Nemci. 8.8.1942 je bilo mesto okupirano, Kostja pa se je rodil 3. kimavca 1942. To je bil čas velikih stisk in pomanjkanja za mlado mame in njenega sina. Klavdijo Parmenovno je prijel tudi gestapo, ki je hotel ugotoviti njene povezave s partizani. Življenje Vasiljeva je viselo dobesedno na nitki in samo osvoboditev mesta 3. svečana 1943 s strani sovjetskih enot je rešilo njega in vso družino.

Oče je Kostjo pogosto vzel s seboj na ribolov in lov, kjer je Kostja risal reke, čoln, očeta, mačko in na splošno vse, ki je vzbudilo pozornost očesu mladega umetnika. Nekatere izmed teh slik so se ohranile. Njegov talent so kmalu odkrili starši, vendar ni bilo možnosti, da bi ga poslali na šolanje. Na srečo so leta 1954 opazili v časopisu, da Moskovska srednja umetniška šola pomaga nadarjenim otrokom, kamor so ga kasneje poslali. Spomladi 1961 je Konstantin z odličnim uspehom končal Kazansko umetniško šolo. Kasneje je delal kot učitelj risanja v srednji šoli.

V svojem kratkem življenju je naslikal več kot 400 slik. Med njimi so portreti, kompozicije, pokrajine, zgodovinske slike na temo starejše in moderne ruske zgodovine. Obračal se je tudi k narodni umetnosti: ruskim pesmim in povedkam, narisal je cikel slik na temo skandinavskih in irskih sag, teme iz »edske poezije«, slikal je na temo druge svetovne vojne (rusko »velika domovinska vojna«), kot so slike »Maršal Žukov«, »Invazija« in »Parada enainštiridesetega«. Konstantin je danes posebej znan po svojih slikah slovanske in skandinavske mitologije. Naslikal je Svetovida, Odina, Frejo in še mnogo drugih starih bogov in boginj.

Pogost je na slikah Vasiljeva prisoten globok simbolizem s srebrno in rdečo barvo z odtenki, kar dela slike Vasiljeva prepoznavne po svojem slogu.

V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo vrsto razstav Vasiljeva po mnogih ruskih mestih, a tudi za mejo v Bolgariji, Jugoslaviji in v Španiji. Leta 1996 je odprl svoja vrata spominski muzej posvečen Vasiljevu v Moskvi, ki se je kasneje preimenoval v Muzej slovanske kulture imena Konstantina Vasiljeva. V muzeju danes razstavljajo tudi ostale umetnike, ki so slikali na temo slovanske mitologije.

Po Vasiljevu je bil posnet dokumentarni film ter napisanih več knjig z njegovimi ilustracijami. Eno knjigo avtorja A. Doronina smo na XII. Slovanski rodnoverni veči prijeli v dar tudi slovenski rodnoverci od ruskih bratov zbranih v društvu Sojuz Venedov. Po Vasiljevu pa je danes poimenovan tudi majhen planet 3939 Vasilev, ki ga je odkrila sovjetska astronomka Ljudmila Žuravlova leta 1982 in ga poimenovala v njegovo čast.

Kostja je umrl mlad v nesreči 29. vinotoka 1976. leta. Po uradni verziji nesreče, s katero pa se družina ni strinjala, je bil zbit na železniški postaji med prehodom železniških tirov. Pokopali so ga v starosti 34. let v brezovem gozdu na mestu, kjer je sam rad zahajal. Kostja bo živel še naprej, dokler bodo živele njegove slike.

Žetev

Škrat Nibelung

Rusalka

Svetovid

Človek z sovo

Jesen

Zvezdnato nebo

Odin

Glej še:
· Spletna stran Muzeja Slovanske kulture imena Konstantina Vasiljeva: http://vasilyev-museum.ru/
· Stara stan muzeja: http://www.mmkv.org/
· VK: http://vk.com/muzey_k_vasileva

Ostale slike: http://www.familienlandsitz.com/Galerie%20Konstantin%20Vasilyev.htm
· А. Доронин, Константин Васильев: Константин Васильев. Арт-Родник. 2008. (knjiga je dostopna tudi na torrentih).

Deli